Ergonomija je veja znanosti, ki izhaja iz študij fiziologije, inženiringa in psihologije. Skuša uskladiti funkcionalnost nalog s človeškimi zahtevami tistih, ki jih opravljajo. Ergonomski dizajn se osredotoča na združljivost predmetov in okolij z ljudmi, ki jih uporabljajo. Načela ergonomskega oblikovanja se lahko uporabljajo za vsakdanje predmete in delovne prostore.
Beseda “ergonomski” pomeni človeški inženiring. Ergonomski dizajn naj bi bil dizajn, osredotočen na človeka, ki se osredotoča na uporabnost. Prizadeva si zagotoviti, da so človeške omejitve in zmogljivosti izpolnjene in podprte z možnostmi oblikovanja. V ergonomskem okolju bodo oprema in naloge usklajene.
Množična proizvodnja izdelkov ne upošteva, da so ljudje različnih oblik in velikosti. Razmerja stola, ki dobro podpirajo XNUMX metrov visok telesni okvir, lahko dodajo stres in izzive manjši osebi. Masovna proizvodnja lahko oteži uporabo najbolj običajnih izdelkov. Za ergonomsko zasnovo so pomembni premisleki, kot sta velikost in oblika orodja ter kako se prilegajo roki, ki jih bo uporabljala. Odpirač za konzerve, ki zahteva malo truda od močnih rok dvajsetletnega moškega, bi lahko predstavljal velik izziv za šibkejše roke sedemdesetletne ženske.
Temeljito razumevanje posebnih nalog, ki jim je predmet namenjen, je osrednjega pomena za doseganje cilja ergonomskega oblikovanja, da pomaga človeški obliki pri njihovem izvajanju. Kakovostna ergonomija naj bi zmanjšala tveganje za poškodbe in napake, saj zagotavlja, da se tehnologija in človečnost ujemata in delujeta skupaj. Večja natančnost in učinkovitejša zmogljivost se doseže z zadovoljevanjem človeških potreb s tehnologijo. Izboljša se tudi kakovost življenja.
Slaba osvetlitev in bleščanje računalniških zaslonov v delovnih prostorih lahko zmanjšata učinkovitost, saj povečata težave. Ergonomsko nepravilna osvetlitev lahko povzroči obremenitev vratu ali oči in skrajša čas, ko je delavec sposoben opraviti nalogo v tem okolju. Ergonomsko pravilna osvetlitev lahko olajša isto nalogo z izboljšanjem vidne sposobnosti delavcev, zmanjšanjem stresa na vratu in očeh ter omogoča daljše in učinkovitejše izvajanje naloge.
Potreba po ergonomskem oblikovanju naj bi nastala med drugo svetovno vojno, ko je postalo očitno, da bi lahko bili vojaški sistemi učinkovitejši, če bi upoštevali okoljske zahteve vojakov, ki jih upravljajo. Po vključitvi ergonomskih sprememb v nekatere vojaške sisteme so izboljšali učinkovitost in učinkovitost ter varnost. Število proizvajalcev in podjetij, ki priznavajo prednosti načel ergonomskega oblikovanja, še naprej raste.