Črevesni živčni sistem je mreža nevronov, ki so živčne celice; kemični prenašalci, imenovani nevrotransmiterji; in posebne beljakovine, ki se nahajajo v celotnem gastrointestinalnem sistemu. Včasih ga imenujejo živčni sistem črevesja ali “možgani” ali “um” črevesja, a ker dejansko poteka od začetka do konca gastrointestinalnega sistema, v resnici ni omejen na črevesje. območje. Nevroni in nevrotransmiterji, s katerimi vplivamo na nevrone, se nahajajo ne le v možganih, ki sodijo v osrednji živčni sistem, ampak tudi v sluznici požiralnika, želodca, tankega in debelega črevesa. Opazovanja učinkov zdravljenja in zdravil na gastrointestinalni sistem so nekatere nevrologe in druge zdravstvene delavce spodbudila, da razmišljajo o črevesnem živčnem sistemu kot o drugem »možganu«, ki dejansko komunicira s primarnimi možgani in vpliva nanje.
Med embrionalnim razvojem se črevesni živčni sistem tvori iz istega dela tkiva, iz katerega nastane osrednji živčni sistem. To tkivo se imenuje nevronski greben. Zaradi dejstva, da imata ta dva sistema enak izvor, ni presenetljivo ugotoviti, da vsebujeta nekatere iste vrste celic, nevrotransmiterje, možganske beljakovine – in da eden vpliva na drugega. Na primer, nekatere snovi, ki vplivajo na možgane ali duševno stanje osebe, vplivajo tudi na črevesni živčni sistem. Zdravila, kot so antidepresivi, vplivajo na nevrotransmiter, imenovan serotonin, ki se nahaja tako v centralnem živčnem sistemu kot v črevesnem.
Čeprav antidepresiv deluje na psihični vidik osebe, lahko deluje tudi v prebavnem sistemu in povzroči takšne motnje, kot sta driska ali slabost. Heroin in morfij sta med zdravili, ki lahko bistveno motita normalno prebavo. Očitno je, da se dogajanje v centralnem živčnem sistemu nekoliko odraža v črevesnem živčnem sistemu, zaradi česar nekateri nevrologi sumijo, da je odvisnost od drog lahko odvisnost od obeh sistemov. Ta povezava se zlahka spozna, ko govorimo o črevesnem živčnem sistemu v prenesenem pomenu.
Ko se posameznik sooči s zastrašujočo in nevarno situacijo, se možgani centralnega živčnega sistema odzovejo s sproščanjem hormonov, ki pomagajo osebi, da se odzove na nenaden stres. Tako se sprejme odločitev »boj ali beg« in je dokaz, da tudi če niso vključene droge, duševno stanje osebe vpliva na črevesni živčni sistem. Na senzorične živce, ki se nahajajo v želodcu, vpliva sproščanje stresnih hormonov, zato se v tem času lahko tvorijo “metulji” v želodcu.