Enterektomija je kirurški poseg, pri katerem se odstrani del črevesja. Obstajajo številne situacije, v katerih je enterektomija lahko medicinsko indicirana, od odstranitve suma rakave lezije do nujne operacije za popravilo dela črevesja, poškodovanega v prometni nesreči. Ta poseg lahko izvaja splošni kirurg ali specialist za gastrointestinalno kirurgijo in se izvaja v splošni anesteziji.
Kadar je enterektomija načrtovani poseg, se kirurg predhodno sreča s pacientom, da se pogovori o tem, kaj se bo zgodilo med operacijo, in se pogovori o tem po oskrbi. Opravljenih bo nekaj presejalnih pregledov, da se prepričamo, ali je kandidat dober kandidat za operacijo, pacient pa se sreča tudi z anesteziologom, da se pogovori o možnostih anestezije. Za pripravo na operacijo se mora bolnik več ur pred operacijo vzdržati jesti ali pitja.
V nujnih primerih, ko morda ni veliko časa za pripravo, bodo kirurg, anesteziolog in kirurška ekipa poskušali zbrati čim več informacij, da bo postopek varen. V idealnem primeru to vključuje seznam zdravil, ki jih bolnik uporablja, bolnikovo krvno skupino in informacije o vseh kroničnih zdravstvenih stanjih ali tekočih zdravstvenih težavah. Vse te informacije so lahko dragocene med operacijo in to so informacije, ki bi jih morali vsi ljudje poskušati nositi s seboj, če pride do izrednih razmer.
Bolniki so pod splošno anestezijo za enterektomijo. Izbirni posegi se pogosto lahko izvajajo laparoskopsko, pri čemer kirurg naredi vrsto majhnih rezov za vstavljanje kirurških orodij. V nujnih primerih je lahko boljša možnost odprta operacija. Odprta kirurgija se uporablja, ko je kirurg zaskrbljen, da območje poškodbe morda ni takoj vidno, ali kadar obstajajo skrbi glede obsega poškodbe in potrebe po obvladovanju območij, kjer se pojavlja krvavitev.
Po enterektomiji bo bolnik morda moral prilagoditi svojo prehrano, odvisno od odstranjenega dela črevesja. Običajno je treba tudi jemati antibiotike za preprečevanje okužbe in se udeležiti več kontrolnih obiskov za oceno napredka celjenja. V naslednjih dneh je prehrana močno omejena, da se črevesju omogoči, da se popolnoma zaceli. Po končanem celjenju se lahko bolnik sreča z zdravnikom, da se pogovori o prehranskih težavah. Predvsem podhranjenost je lahko težava, saj lahko bolnik manj absorbira hranila.