Enotni evropski akt je ustanovil Evropsko skupnost, ki je bila namenjena vzpostavitvi enotnega skupnega evropskega trga, ki je sčasoma postal znan kot Evropska unija. Zakon je bil dokončan 28. februarja 1986 in je začel veljati 1. julija 1987. To je bila prva večja revizija Rimske pogodbe, ki so jo leta 1957 podpisale Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Rimska pogodba je ustanovila Evropsko skupnost za atomsko energijo in Evropsko gospodarsko skupnost za povečanje industrijskega sodelovanja med državama, zlasti glede atomske energije ter virov jekla in premoga. Enotni evropski akt je bil sprejet predvsem zaradi naraščajočega nezadovoljstva med evropskimi narodi zaradi pomanjkanja proste trgovine.
Poslovni in politični voditelji so si prizadevali racionalizirati zakone držav članic, da bi povečali sodelovanje in odpravili neskladja v politikah držav članic. Zaposlili so komisijo, da bi ugotovila, ali je skupni trg sploh mogoč. Če bi bil, bi odbor tudi določil, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti.
Odbor je ugotovil, da je treba v vsaki državi članici odstraniti birokratske ovire, in sprejeti so bili ukrepi za povečanje konkurenčnosti v vsaki državi, ker so nekatere države imele gospodarske sisteme, stare več sto let. Velika potreba je bila tudi po usklajevanju med državama. Na primer, nemški trgovec bi se tradicionalno soočil z drugačnimi sklopi pravil in predpisov pri prodaji svojega izdelka v Franciji kot v Belgiji. Poleg tega so trgovci morali dobiti enotno ceno za svoje blago.
Ker je bil sistem vzpostavljen pred Enotnim evropskim aktom, so uspešne države postale uspešnejše. Medtem tiste države, ki so morale gospodarsko dohiteti, nikoli niso imele priložnosti, ker so uspešne države trgovale med seboj. Odbor je ugotovil, da je to zgolj funkcija neučinkovitega upravljanja in da je mogoče izvesti niz dobro premišljenih procesov, da bi zagotovili konkurenčnost vseh držav članic, ne le med seboj, ampak v vse bolj globalnem gospodarstvu.
Ugotovitve odbora so sčasoma postale Enotni evropski akt. Podpisale so ga Združeno kraljestvo, Francija, Španija, Italija, Zahodna Nemčija, Belgija, Danska, Grčija, Irska, Nizozemska, Portugalska in Luksemburg. Kot določba zakona je bilo leto 1992 določeno kot datum vzpostavitve enotnega evropskega trga. Enotnemu evropskemu aktu je leta 1993 sledila Maastrichtska pogodba, ki je uradno vzpostavila Evropsko unijo in enotno valuto evro. Združeno kraljestvo je sčasoma zavrnilo sprejetje enotne valute in je namesto tega ohranilo britanski funt.