Enotni dostop do pomnilnika (UMA) je vrsta omrežne arhitekture, ki vsem procesorjem omogoča enako uporabo pomnilniških čipov za shranjevanje in obdelavo. Čeprav je v omrežju običajno veliko procesorjev, ima vsak procesor enak dostop kot vsak drugi procesor v sistemu. Za samostojne računalnike lahko rečemo, da imajo enoten dostop do pomnilnika, saj ima večina računalnikov samo en procesor, vendar je ta izraz bolj mišljen za omrežja z dvema ali več uporabniki, ki zahtevajo pomnilnik hkrati. Vsakemu procesorju je dodeljen tudi osebni pomnilniški predpomnilnik, ki pomaga pospešiti obdelavo za posameznega uporabnika.
V omrežju je običajno veliko računalnikov, ki se istočasno potegujejo za dostop do računalniškega pomnilnika, in obstaja več računalniških arhitektur, ki omogočajo to težavo. Z enotnim dostopom do pomnilnika lahko vsak procesor uporablja razpoložljivi pomnilnik. Druge metode nastavijo procesorje tako, da vzamejo najbližji pomnilnik, vendar UMA samo pripelje procesor v kateri koli razpoložljivi fizični pomnilnik.
Pri drugih omrežnih sistemih lahko procesorji dostopajo do pomnilnika šele potem, ko procesorji pred njimi končajo z dostopom do pomnilnika, ali pa imajo nekateri procesorji višja pooblastila in so namenjeni boljšemu dostopu do pomnilnika. V enotnem sistemu dostopa do pomnilnika ima vsak računalnik enak dostop do fizičnega pomnilnika in vsak procesor lahko uporablja enako količino pomnilnika. To pomeni, da je potrebno manj programiranja, ker se procesorji ne razlikujejo; to tudi preprečuje, da bi uporabniki z nizko pooblastili čakali na obdelavo opravila.
Za samostojne računalnike ali računalnike, ki niso povezani v omrežje, se lahko šteje, da imajo enoten dostop do pomnilnika, vendar je izraz v tej situaciji odveč. Večina samostojnih računalnikov ima samo en glavni procesor, tako da za fizični pomnilnik ne bi bilo nobenega drugega procesorja. Zaradi tega se UMA običajno uporablja za opis omrežja, v katerem dve ali več oseb poskuša hkrati obdelati naloge in dostopati do pomnilnika.
Poleg skupnega dostopa do pomnilnika je vsak procesor z enotnim dostopom do pomnilnika opremljen z osebnim predpomnilnikom. To običajno zavzame več pomnilnika kot omrežni sistemi, ki imajo skupni predpomnilnik, vendar je lahko tudi bolj uporabno za vsakega posameznega uporabnika. Predpomnilnik hitro naloži nedavni pomnilnik in ker bo imela večina uporabnikov v omrežju različne naloge, bo to služilo vsakemu uporabniku in ne slabo služilo celotnemu omrežju.