Enota atomske mase je merski sistem, zasnovan za identifikacijo vsake posamezne enote mase v atomih in molekulah. Znana tudi kot dalton, je enota atomske mase univerzalno uporabna meritev, ki temelji na 1/12 skupne mase enega samega atoma ogljika-12. To pomeni, da ima atom ogljika-12 atomsko maso 12 daltonov. Oznaka za standardno enoto atomske mase je u ali Da. Enote za atomsko maso se uporabljajo kot sistem merjenja v vseh znanostih, razen v tistih, ki vključujejo biologijo in biokemijo, ki uporabljajo oznako dalton.
Priročen vidik enot atomske mase je, da je ena enota enaka enemu atomu vodika, čeprav temelji na masi ogljika. To je zato, ker je skupna masa enega samega protona in nevtrona, sestava vodikovega atoma, enaka meritvi. Elektroni, ki imajo le 1/1836 mase protona, so v bistvu zanemarljivi glede na celotno maso atoma.
Eden najbolj problematičnih vidikov uporabe atomske enote mase za opredelitev atomov je, da ne upošteva energije, ki povezuje atomsko jedro. Na žalost to ni fiksna masa zaradi razlik med posameznimi vrstami atoma. Ko se atomu doda več protonov, nevtronov in elektronov, da se ustvari nov element, se masa te vezne energije spremeni. To pomeni, da lahko za meritev rečemo, da je grob približek in ne natančna konstanta.
Ena od glavnih uporab enote za atomsko maso je njen odnos z moli. Mol je popolna fizikalna količina ene same enote snovi. Na primer, ena molekula vode, sestavljena iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika, je mol vode. To pomeni, da ima atomsko maso vseh treh atomov.
Vzpostavitev enote za atomsko maso je prvi začel kemik John Dalton v zgodnjih 1800-ih. Kot platformo za merjenje je uporabil en sam atom vodika. Vendar je to spremenil Francis Aston s svojim izumom masnega spektrometra v poznih 1800-ih. Aston je enoto atomske mase opredelil kot 1/16 mase enega samega atoma kisika-16. Šele leta 1961 je Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo opredelila sodobne aplikacije merjenja in jo povezala z ogljikom-12.