Enokomorni srčni spodbujevalnik je srčni spodbujevalnik z enim odvodom, usmerjen bodisi v atrije ali ventrikle. Umetni srčni spodbujevalnik se uporablja za uravnavanje srčnega utripa bolnika z naravnimi težavami s srčnim spodbujevalnikom in se v kratkem kirurškem posegu implantira v bolnišničnem okolju. Druga možnost je dvokomorni srčni spodbujevalnik, kjer se uporabljata dve vodi za sinhronizacijo atrija in ventriklov. Ko je srčni spodbujevalnik nameščen, je mogoče po potrebi dodati še eno elektrodo ali jo odklopiti.
Najpogosteje se vodnik v atrij uporablja, ko ima bolnik težave s sinoatrialnim vozlom, enim od naravnih srčnih spodbujevalnikov v srcu, ki se uporablja za pošiljanje električnih signalov, ki sporočajo atriju, naj bije. V stanju, znanem kot sindrom bolnega sinusa, se atriji ne skrčijo pravilno in bolnik doživi upočasnjen ali nepravilen srčni utrip. Enokomorni srčni spodbujevalnik se lahko uporablja za nadzor kontrakcij atrija in odpravljanje težave.
Ventrikularni odvodi se uporabljajo pri bolnikih s srčnim blokom, pri katerih srce ne bije pravilno, ker električni signali ne potujejo skozi srce. Enokomorni srčni spodbujevalnik zagotavlja smernice za utrip ventriklov, kadar je to potrebno, uravnava srčni utrip in rešuje zdravstvene težave, povezane s srčnim blokom.
Ko je enokomorni srčni spodbujevalnik nameščen, ga je mogoče programirati in prilagoditi potrebam pacienta. Lahko zahtevate in pregledate elektrokardiogram, da se prepričate, ali bolnikovo srce deluje pravilno. Pacient bo potreboval tudi redne preglede za preverjanje zdravja srca in potrditev, da srčni spodbujevalnik še vedno deluje. Bolniki, ki imajo po namestitvi srčnega spodbujevalnika nepravilen srčni utrip, težko dihanje in utrujenost, morajo obiskati zdravnika za oceno, saj naprava ne deluje pravilno ali pa ne rešuje težave.
Pri bolnikih z enokomornim srčnim spodbujevalnikom se lahko pojavijo zapleti. Ena od možnosti je sindrom srčnega spodbujevalnika, pri katerem se srce izklopi in ne bije pravilno. Če ima bolnik težave s srčnim spodbujevalnikom, se lahko naprava reprogramira, lahko se doda drugi odvod, da se spremeni v dvokomorni srčni spodbujevalnik, ali pa se poišče druge možnosti. Bolniki, ki uporabljajo srčne spodbujevalnike, morajo poskrbeti, da imajo pri roki informacije o napravi, če potrebujejo zdravniško pomoč v nujnih primerih, dokumentacija pa bo morda potrebna tudi za prehod varnostnih pregledov, kjer bi srčni spodbujevalnik lahko sprožil alarme.