Energetska tarifa je vrsta davka, ki se odmeri na energent. Na primer, energetska tarifa se lahko uvede za prodajo ali nakup nafte, električne energije, premoga in plina. Davke na energijo lahko zaračunavajo lokalne, državne, pokrajinske ali zvezne vlade. Energetski proizvodi so lahko obdavčeni po bistveno različnih stopnjah od države do države. Tudi znotraj iste države se tarifne stopnje energije pogosto zelo razlikujejo od mesta do mesta ali od province do province.
Za spodbujanje trajnostne energetske politike nekatere države posameznikom in subjektom ponujajo energetske tarifne kredite za uporabo obnovljivih virov energije. Na primer, zasebniki, ki uporabljajo sončna, vetrna ali biogoriva kot vir energije, lahko v nekaterih državah prejmejo davčne olajšave. Druge države dajejo podjetjem davčne olajšave za uporabo opreme za obnovljivo energijo ali sprejemanje trajnostnih poslovnih praks. Nekatere države poskušajo zmanjšati uporabo neobnovljivih virov energije z zaračunavanjem energetskih tarif za neobnovljive energente, kot sta nafta ali zemeljski plin.
Predpisi, carinske tarife in omejitve pogosto veljajo za energente, ki se uvažajo ali izvažajo med državami. Te vrste davkov in omejitev so pogosto bodisi specifične za trgovino bodisi za izdelek. Za skladnost z uvozno in izvozno zakonodajo bodo morda morali uvozniki in izvozniki pridobiti certifikate, licence ali dokumentacijo za posamezne države.
Pred uvozom ali izvozom energentov med državami morajo uvozniki in izvozniki razumeti, ali bodo za transakcijo veljale kakšne uvozne ali izvozne tarife. Izvozna tarifa za energijo je vrsta carinske tarife, uvedene za energente, vnesene v državo. Po drugi strani se lahko uvede tarifa za uvoz energije za energente, ki izstopajo iz države.
Nekatere države zahtevajo, da uvozniki in izvozniki pridobijo dovoljenja za izmenjavo energentov med državami. Za nekatere energente se lahko uporabljajo preferencialne stopnje dajatev, odvisno od tega, ali obstajajo preferencialni trgovinski sporazumi med državami, ki sodelujejo pri uvozu ali izvozu energije. Nekatere države poleg ocenjevanja uvoznih in izvoznih energetskih tarif uvajajo energetske dajatve za uvožene in izvožene izdelke. Država lahko na primer uvede protidampinške dajatve na energent.
Na mednarodnem trgu z energijo številne države uporabljajo usklajen tarifni razpored pri ocenjevanju tarife za energijo. Te vrste urnikov lahko pomagajo poenostaviti izračun trgovinskega davka. Poleg tega lahko usklajen tarifni načrt pomaga zagotoviti, da se za energente zaračunajo pravilne pristojbine, tako da državam omogoči razvrščanje energentov z uporabo mednarodno standardiziranih imen in številk.