Endotrahealna anestezija je oblika anestezije, pri kateri se vdihani plini dovajajo neposredno v sapnik z uporabo endotrahealne cevi. Dokler se plini dovajajo skozi cev, bo bolnik ostal globoko nezavesten in neobčutljiv za bolečino. Ta tehnika se pogosto uporablja za ohranjanje nezavesti pacientov pri operaciji v tehniki, znani kot splošna anestezija. Lahko ga izvaja anesteziolog ali medicinska sestra anesteziolog.
Ta tehnika je del družine anestezijskih metod, znanih kot inhalacijska anestezija. Pri inhalacijski anesteziji se pri pacientu z vdihanimi plini inducira želeno stanje anestezije. Poleg endotrahealne anestezije lahko anesteziologi uporabljajo tudi anestetične pline, ki jih vdihavamo skozi masko, ki se nosi čez nos in usta. Prednost namestitve endotrahealne cevi je, da zagotavlja, da ostanejo pacientove dihalne poti varne in da se zdravila med endotrahealno anestezijo dovajajo zanesljivo.
Postavitev endotrahealne cevi ni zelo udoben postopek. Bolnikom običajno dajejo zdravila, ki jim bodo pomagala pri sprostitvi, če bodo cev namestili, ko so budni in se zavedajo, anestezija pa se običajno sproži s hitro delujočimi injiciranimi zdravili in nato vzdržuje z uporabo vdihanih plinov. Med kirurškim posegom anesteziolog spremlja temperaturo, srčni utrip in dihanje bolnika ter po potrebi prilagaja anestezijo, da je pacient stalno anesteziran.
Ko je postopek končan, lahko bolnika izpeljemo iz endotrahealne anestezije in odstranimo cev s postopkom, znanim kot ekstubacija. To običajno spremlja uporaba analgetičnih zdravil, ki bodo bolniku pomagala obvladovati bolečino, povezano z operacijo. Čeprav bolnik v nezavesti pod anestezijo ne čuti bolečine, lahko bolečina postane izjemno intenzivna, ko se bolnik začne prebujati.
Eno tveganje endotrahealne anestezije je, da lahko povzroči poškodbe bolnikovih pljuč. Po operaciji bolnike spremljajo glede morebitnih znakov dihalne stiske, ki bi lahko kazali na težave s pljuči. Prav tako jih pogosto spodbujajo k uporabi naprave, znane kot incentive spirometer, ki omogoča pacientu, da spremlja svojo pljučno funkcijo med vadbo pljuč, da si opomore od anestezije. Medicinska sestra običajno bolnika pouči o uporabi naprave in lahko zabeleži vrednosti iz spirometrijskih sej v bolnikovo karto, tako da lahko ekipa za pooperativno oskrbo spremlja bolnikovo zdravje med okrevanjem.