Endokanabinoidni sistem (ECS) je niz signalnih molekul v centralnem in perifernem živčnem sistemu, ki pomaga uravnavati telesne procese, kot so apetit, bolečina, razpoloženje in spomin. Signalna molekula je kemikalija, ki prenaša informacije iz celice v celico. V endokanabinoidnem sistemu so te molekule predvsem signalizacijski lipide, imenovane endokanabinoidi, maščobne molekule, ki se vežejo na receptorske beljakovine, da sprožijo odziv. Kemično sestavo endokanabinoidov in odzive, ki jih izzovejo, tesno posnema droga konoplja, ki se včasih predpisuje za povečanje apetita, zmanjšanje bolečine in dvig razpoloženja.
Endokanabinoid je primer liganda ali molekule, ki se veže na beljakovine, da ustvari signalni odziv. V endokanabinoidnem sistemu ti ligandi obstajajo v celicah v centralnem in perifernem živčnem sistemu. Živčni sistem je mreža signalnih tkiv, ki zbira senzorične podatke, obdeluje te informacije in nato omogoča telesu, da se usklajeno odzove na dražljaje. Senzorni vnos je lahko notranji ali zunanji za telo, zaznava dejavnike, kot so zunanja temperatura, telesna temperatura, kislost krvi, krvni tlak, zvoki, pogledi, vonji in pritisk na telo. Osrednji živčni sistem vključuje le možgane in hrbtenjačo, periferni živčni sistem pa vse živčne celice zunaj možganov in hrbtenjače.
Endokanabinoidni sistem vključuje dva glavna liganda, anandamid (AEA) in 2-arahidonoilgicerol (2-AG), ki nastajata in sproščata v telesu kot odgovor na električni impulz, imenovan depolarizacija. Menijo, da celice proizvajajo endokanabinoide, kot so potrebni, namesto da imajo v celici stalno zalogo. Ligandi se nato sprostijo v sinapso ali prostor med živčnimi celicami in odnesejo v naslednjo celico. Ligandi se nato vežejo na dva kanabinoidna receptorja, CB1 in CB2, da povzročijo odziv.
Anandamid se raje veže na receptor CB1, ki se večinoma nahaja v osrednjem živčnem sistemu, najdemo pa ga tudi v nekaterih telesnih tkivih. Endokanibinoid 2-AG se enako veže tako na receptor CB1 kot na receptor CB2, ki se nahaja v perifernem živčnem sistemu. Obstajajo dokazi o tretjem ligandu, imenovanem noladin eter, ki se močneje veže na CB2, čeprav obstaja razprava o tem, ali se snov dejansko lahko imenuje endokanibinoid. Pred kratkim sta bila odkrita še dva endokanabinoida, imenovana N-arahidonoil-dopamin (NADA) in Virodhamin (EOE), ki se močneje vežeta na CB1 oziroma CB2.
Oba receptorja sta sestavljena iz beljakovin ali kemičnih spojin, sestavljenih iz aminokislinskih verig, ki sprejemajo in se odzivajo na sproščanje ligandov. Ti odzivi v endokanabinoidnem sistemu uravnavajo več telesnih procesov, vključno z občutkom bolečine, apetitom, razpoloženjem, spominom, učenjem gibalnih veščin in regulacijo živčnega sistema. Ker konoplja vsebuje spojine, imenovane kanabinoidi, ki so kemično podobne endokanabinoidom, lahko vnos konoplje v telo povzroči nekaj enakih odzivov.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo odkrito, da se kemične spojine v konoplji vežejo na kanabinoidne receptorje v živčnem sistemu, podobno kot se endokanabinoidi vežejo na kanabinoidne receptorje. Trije glavni kanabinoidi, ki so prisotni v konoplji, so tetrahidrokanabinol (THC), kanabidiol (CBD) in kanabinol (CBN), vendar obstaja veliko takšnih snovi, ki medsebojno delujejo z endokanibinoidnim sistemom. Tisti, ki se vežejo na CB1980, naj bi bili odgovorni za dvig razpoloženja in antikonvulzivne lastnosti zdravila. Menijo, da kanabinoidi, ki se vežejo na CB1, prispevajo k protivnetnim lastnostim zdravila, ki pomagajo lajšati bolečino.