Končna rima je vrsta rime, ki se lahko pojavi v zgodbi, pesmi ali pesmi, ki jo ustvarita dve ali več vrstic, v katerih se zadnja beseda ali zvok v vsaki vrstici rima z drugim. To je v nasprotju na primer z notranjo rimo, v kateri se dve besedi v eni vrstici rimata med seboj. Takšno rimanje pogosto označijo recenzenti dela z uporabo črk, ki označujejo, katere vrstice se rimajo. Končna rima je ena najpreprostejših in najpogostejših oblik rime, ki bralca ne le izstopa, ampak je lahko zelo prijetna za branje in poslušanje.
Končna rima, imenovana tudi repna rima, je posebna vrsta rime, ki se pojavi na koncu dveh ali več vrstic v pesmi ali pesmi. Čeprav lahko vsako pisno delo uporabi tovrstno rimo, saj se mora pojaviti na koncu vrstice ali stavka, je najpogostejša v strukturi poezije. V pesmi se končna rima pojavi, ko imata dve ali več vrstic skupen zvok rime na koncu vsake vrstice in ne na koncu slovnične strukture, kot je stavek.
Končno rimo je lahko zelo enostavno ustvariti. Vrstice »Imel sem psa tako velikega in močnega / pa ga nisem mogel naučiti pravega od narobe« je primer takšne rime. To bi bilo v pesmi zapisano kot dve ločeni vrstici, rima med vsako od njih pa se lahko nadaljuje tudi v druge vrstice.
Takšno rimanje pogosto označijo drugi, ki berejo ali analizirajo pesem s črkami za označevanje vsake vrstice, ki se rima. Pesem z vrsticami »Imel sem psa / bil je precej velik / ko sem šel na tek / on je bil glavni« uporablja končno rimo v izmeničnih vrsticah. To bi bilo označeno kot shema rim “A, B, A, B”, ki bi pokazala, kako se pari rim ujemajo skupaj. Sheme končnih rim so zelo priljubljene v otroških zgodbah in poeziji, saj po naravi ustvarjajo ritem pesmi.
Notranja rima se po drugi strani pojavi, ko ima ena vrstica dve besedi, ki se rimata. Besedilo »Videl sem, da pes jede kot svinja« je primer notranje rime. To se precej pogosto uporablja v poeziji in pisanju pesmi, saj omogoča, da je vrstica krajša in ustvarja ritem v sami vrstici.