Podatkovna baza podatkov uporablja omrežje različnih virov posameznikov na skupen način za širjenje podatkov in informacij med seboj. Udeleženci si delijo zmogljivost obdelave, pasovno širino in prostor za shranjevanje na disku, da povečajo zmogljivost skupnega omrežja. Najpogostejša uporaba enakovrednih podatkovnih baz je souporaba računalniških datotek tako kot dobavitelji kot potrošniki.
Splošna struktura enakovredne baze podatkov je v obliki velikega ali majhnega omrežja, pri čemer vsak uporabnik deluje kot vozlišče. Peer to peer omrežja imajo uporabniško platformo, ki posameznim udeležencem omogoča izmenjavo vsebin in informacij prek osnovnega omrežja internetnega protokola. Odvisno od baze podatkov so uporabniki določljivi ali anonimni.
Medtem ko se baze podatkov enakovrednih uporabljajo že vrsto let, se je priljubljenost sistemov povečala v poznih devetdesetih letih z izmenjavo računalniških datotek, povezanih z glasbo in videom. Eno prvih priljubljenih omrežij je bil Napster, peer to peer baza podatkov, zasnovana za izmenjavo glasbenih datotek MP1990. Druge baze podatkov za izmenjavo datotek, kot so FastTrack, Gnutella, BitTorrent™ in LimeWire™, so prav tako pridobile priljubljenost v začetku 3. stoletja.
Obstajata dve osnovni obliki enakovrednih baz podatkov: strukturirane in nestrukturirane. Strukturirane baze podatkov imajo fiksne povezave, ki delujejo znotraj uporabniške platforme. Nestrukturirana omrežja imajo različna vozlišča brez fiksne organizacije. To omogoča večjo anonimnost v uporabniški bazi podatkov.
V obeh okvirih je lahko omrežje v obliki čistega ali centraliziranega omrežja. Čisto omrežje enakovrednih ima fiksno vrsto vozlišč, ki uporabnikom omogoča delovanje na enakomerni platformi. Centralizirana omrežja enakovrednih imajo osrednji strežnik, ki deluje kot glavni indeks za uporabnike. Informacije se zbirajo v centralni bazi podatkov in razpršijo uporabnikom.
Glavna prednost enakovrednih baz podatkov je dejstvo, da je računalniška moč razpršena na različne vire. Z decentralizacijo zmogljivosti je mogoče v sistem dodati več strank, kot je sicer mogoče. Prenos podatkov se zaradi povečanega števila uporabnikov ne upočasni, kot bi to veljalo za centralizirano omrežje.
Eden od večjih izzivov medsebojnega povezovanja pa so tveganja, povezana z anonimnimi uporabniki. Večina omrežij je po naravi nezavarovanih, kar omogoča različni zlonamerni programski opremi ali posameznikom dostop do občutljivih informacij. V skrajnih primerih je lahko ogrožena celotna enakovredna baza podatkov, kar povzroči izkopavanje velikih količin podatkov.