Enajsta ura je zadnji možni trenutek, ko je mogoče nekaj narediti, preden se lahko pojavijo težave ali rešitve. Besedna zveza “ob enajsti” uri je postala priljubljena v 19. stoletju, vendar je bila v uporabi veliko prej. Izrecno aludira na Matejevo knjigo v Novi zavezi (20:2-16).
Ta račun v Mateju je prispodoba o delavcih, ki pridejo ob enajsti uri delovnika in so še vedno plačani za celodnevno plačo. Svetopisemski učenjaki so domnevali, da lahko prispodoba pomeni, da bodo tudi ljudje, ki bodo krščanstvo prišli pozno v življenju, še vedno zaslužili vse prednosti radosti večnega življenja.
Nekateri učenjaki so to uro celo postavili za uro med 5. in 6. uro, saj bi bil tipičen delovnik od sončnega vzhoda do sončnega zahoda oziroma med 6. in 6. uro. Ta zelo dobesedni pomen redko velja za enajsto uro, saj se običajno uporablja. Namesto tega preprosto pomeni »ob zadnjem možnem času«.
Nekateri se »ob enajsti uri« nanašajo na odlašanje in na stavek gledajo v negativnem pomenu. Na primer, nekaterim kristjanom se zdi, da se je Konstantinova smrtna postelja spreobrnila v krščanstvo, nepoštena, saj se je zgodila v zadnjem trenutku. Študent, ki čaka na noč pred tem, da bi napisal referat ali dokončal nalogo, je zagotovo odlašal in se lahko obrne na delo, ki ni skrbno premišljeno ali dobro pripravljeno.
V drugih okoliščinah se na rešitev v zadnjem trenutku gleda pozitivno. Na primer v stavku »Ob enajsti uri sta se sindikat učiteljev in šolski svet lahko pogajala o pogodbi« je besedna zveza uporabljena pozitivno. Če pogodba ne bi bila sklenjena, bi sindikat učiteljev morda moral stavkati. Z drugimi besedami, včasih rešitev, ki pride ravno v trenutku, reši dan.
V drugih primerih se lahko ob enajsti uri pojavi težava, ki zamuja, da se nekaj doseže. Družini, ki se je cel dan pakirala za potovanje, bi lahko potovanje zadnji trenutek odložilo, ker se otrok nenadoma zviša. Takšne težave so na splošno nezaželeni pojavi.