Kaj je emfatični zaimek?

Poudarjeni zaimek se uporablja v izjavi za dodajanje poudarka s krepitvijo predmeta ali subjekta stavka s ponavljanjem. To se v stavku skoraj nikoli ne zahteva, vendar zagotavlja dodaten pomen ali okrepitev dela izjave. Poudarjeni zaimek ima enako obliko kot povratni zaimek, ki se uporablja za označevanje, da je predmet dejanja v izjavi tudi subjekt, ki to dejanje izvaja. Razlika med temi vrstami zaimkov pa je v tem, da povratni zaimek deluje kot neposredni ali posredni predmet v stavku, medtem ko so poudarjeni zaimki v bistvu nepotrebni.

Običajne oblike emfatičnega zaimka v angleščini uporabljajo pripono “-self”, kot je “myself” ali “herself”. Preprosti primeri te vrste zaimka v uporabi bi bili stavki, kot so »Sam sem šel v trgovino« ali »Predsednik je sam zgradil to hišo«. V prvem primeru beseda “I” označuje subjekt stavka, medtem ko je “went” predikat ali dejanje, ki ga subjekt izvaja. »V trgovino« je predlogna besedna zveza v obliki predloga »do« in samostalniške zveze, sestavljene iz člena »the« in samostalnika »trgovina«, ki označuje smer ali cilj dejanja. Beseda »sam« je poudarjen zaimek v stavku, ki služi samo za potrditev, da je bil subjekt tisti, ki je izvedel dejanje.

V drugem primeru je »Predsednik« subjekt v obliki samostalniške besedne zveze, ki je sestavljena iz člena »The« in samostalnika »President«. »Zgrajeno« je predikat ali dejanje v tej izjavi, »ta hiša« pa je neposredni objekt, ki kaže, kaj je subjekt »zgradil«. Poudarjeni zaimek »sam« služi zgolj za potrditev, da je bil »Predsednik« tisti, ki je izvedel dejanje v stavku. Če bi iz katerega koli od teh primerov odstranili poudarjene zaimke, bi pomen vsakega stavka še vedno ostal nedotaknjen.

Poudarjeni zaimek ima v angleščini običajno enako obliko kot povratni zaimek z uporabo pripone “-self”, vendar vsaka od teh vrst zaimkov služi različnim namenom. Povratni zaimek se uporablja, ko je subjekt stavka tudi neposredni ali posredni predmet, na primer »Napisal si je zapisek«. V tem primeru je »On« subjekt in »napisal« je predikat, medtem ko je »opomba« neposredni predmet, ki označuje, nad čim je bilo dejanje ali predikat izveden. Zaimek »sam« pa ni poudarjen, temveč označuje posredni predmet v stavku, ki dokazuje, komu je opomba namenjena.

Če bi iz stavka odstranili »sebe«, bi se pomen spremenil, saj oseba, ki ji je bila opomba namenjena, ne bi bila več navedena. »Napisal je opombo« je še vedno popoln stavek, vendar mu manjka nekaj pomena in jasnosti izvirnika. Stavek »Sam je napisal beležko« pa uporablja »sebe« kot naglasni zaimek in ne označuje več posrednega predmeta za beležko.