Kaj je elektromagnetna frekvenca?

Elektromagnetna frekvenca je merilo, kolikokrat vrh vala vsako sekundo preide določeno točko. Meri se v Hertzih, ki jih lahko zapišemo tudi kot “na sekundo”. Frekvenca valovanja je eno njegovih najbolj temeljnih načel, obseg možnih frekvenc pa sestavlja nekaj, kar je znano kot elektromagnetni spekter. To poteka od nizkoenergijskih radijskih valov do visokoenergijskih žarkov gama. Za razliko od valovne dolžine se elektromagnetna frekvenca valovanja ne spreminja.

Elektromagnetno sevanje je vrsta valovanja, ki potuje s svetlobno hitrostjo. Je prečni val, kar pomeni, da niha gor in dol v nasprotni smeri od tiste, v kateri se giblje. Elektromagnetna frekvenca valovanja je opredeljena kot kolikokrat se vrh tega nihanja vsako sekundo premakne mimo točke. To močno vpliva na lastnosti valovanja, vključno z njegovo energijo. Valovna dolžina pa je razdalja med dvema vrhovoma valovanja ali, z drugimi besedami, dolžina celotnega cikla.

Elektromagnetna frekvenca valovanja je neposredno povezana s količino energije, ki jo nosi val. Nizkofrekvenčni elektromagnetni valovi imajo na primer majhne količine energije in so zato relativno varni. Ti so bolj znani kot radijski valovi. Nizkofrekvenčni valovi, kot so radijski valovi in ​​mikrovalovne pečice, imajo dolge valovne dolžine.

Če je elektromagnetna frekvenca valovanja visoka, potem val nosi veliko količino energije. Nasprotno pa je valovna dolžina vala v tej situaciji zelo kratka. Rentgenski žarki in žarki gama so dva primera valov visoke elektromagnetne frekvence, zato so te vrste nevarne, ko so jim ljudje izpostavljeni. Vidna svetloba je tudi vrsta elektromagnetnega valovanja s frekvenco nekje na sredini elektromagnetnega spektra.

Ko val prehaja iz enega medija v drugega, na primer iz zraka v vodo, spremeni smer zaradi pojava, znanega kot lom. To je zato, ker val spremeni hitrost, ko vstopi v material z drugačno gostoto. Pogosta napaka je domneva, da to spremeni elektromagnetno frekvenco valovanja. To ni tako, ker frekvenca valovanja ostane enaka, ne glede na medij. Valovna dolžina in hitrost vala se spreminjata, kar ima za posledico počasnejši val enake energije.