Ekvator je namišljena črta, ki deli Zemljo na severno in južno poloblo. Njegova dolžina je približno 24,901.5 milj (40,075 kilometrov). Linija prečka celine Južne Amerike in Afrike ter številne otoke in poteka skozi 14 držav, vključno z Ekvadorjem, Kolumbijo, Brazilijo, Gabonom, Sao Tomejem in Principom, Kongom, Zairom, Ugando, Kenijo, Somalijo in Indonezija. Lokacija te namišljene črte je označena na številnih območjih, kar omogoča stati z nogo na vsaki polobli. Geografska območja, ki ga obkrožajo, so znana kot ekvatorialne regije in imajo posebno vrsto podnebja.
Zemljepisna širina in dolžina
Lokacija katere koli točke na Zemlji je mogoče določiti z njeno zemljepisno širino in dolžino, podano v stopinjah (°). Vse črte dolžine potekajo od pola do pola in so vse približno enake dolžine, vendar niso vzporedne, saj se stekajo proti polim. Črte zemljepisne širine potekajo pravokotno na črte zemljepisne dolžine in so vzporedne, vendar se po dolžini zmanjšujejo proti polom. Ekvator je na 0° zemljepisne širine in je najdaljša taka črta, ki predstavlja obseg Zemlje. Ko je podana zemljepisna širina za lokacijo, ki ni na ekvatorju, je treba navesti, ali je severno ali južno od te črte.
Dolžina dneva in letni časi
Zaradi dejstva, da se Zemlja skozi leto rahlo niha na svoji osi, se na višjih zemljepisnih širinah pojavljajo poletne in zimske sezone ter variacije v dolžini dneva. Na ekvatorju pa so učinki tega nihanja minimalni. Zaradi tega regija doživlja 12 ur dnevne svetlobe skozi vse leto in nima jasno opredeljenih letnih časov, vsaj glede temperature.
Podnebne
Ekvatorialne regije prejmejo več toplote od Sonca kot katero koli drugo območje zemeljskega površja, ogrevanje atmosfere v teh regijah pa poganja svetovni podnebni sistem. Topel zrak, ki vsebuje tudi veliko vlage iz oceana, se dviga blizu ekvatorja, na visoki nadmorski višini teče navzven in se na srednjih širinah spet spušča, pri čemer je izgubil večino vlage. Zaradi tega so območja v bližini ekvatorja ponavadi topla in mokra, medtem ko večina svetovnih puščav leži znotraj srednjih zemljepisnih širin.
Povprečne dnevne najvišje temperature so običajno od 80 do 90 °C (27 do 32 °F), vendar na to vpliva nadmorska višina, pri čemer so višja območja hladnejša. Letna količina padavin se običajno giblje od približno 98 palcev (249 cm) do približno 138 palcev (350 cm). Običajno ni velikih razlik v temperaturi skozi leto, vendar imajo padavine pogosto sezonski vidik, saj nanje vplivajo oceanski tokovi in dejavniki zunaj regije. Deževne in suhe sezone se od kraja do kraja razlikujejo, pri čemer imajo nekatera območja vse leto veliko do zelo veliko padavin, druga pa sorazmerno suha obdobja. Visoke temperature in obilna vlaga na večini ekvatorialnih območij sta privedla do rasti deževnih gozdov z veliko raznolikostjo rastlinskega in živalskega sveta.
Zanimiva dejstva
Dolžino ekvatorja so geografi in geodeti zelo natančno izmerili. Glede na raziskavo iz leta 2000 je natančnost 0.04 palca (1 mm) 131,479,775 čevljev 6.92 palca (40,075,035.535 m). Ker je Zemlja rahlo izbočena okoli sredine, je ekvator nekoliko daljši od namišljenega kroga, narisanega med poloma. Če se višine gora merijo glede na oddaljenost od središča Zemlje, namesto bolj tradicionalne višine nad morsko gladino, najvišja gora na svetu ni Everest, ampak Chimborazo v Ekvadorju, katerega vrh je dlje od središča Zemlje. kot katera koli druga gora, zaradi svoje zelo nizke zemljepisne širine.
Ker se Zemlja vrti, oseba, ki stoji na ekvatorju, potuje hitreje kot oseba na visoki zemljepisni širini. Hitrost vrtenja na zemljepisni širini 0° je 1,038 mph (1,670 km/h), v primerjavi z 0 na polih. Zaradi tega je ekvator idealen kraj za izstrelitev vesoljskega plovila, saj že pred izstrelitvijo potuje precej hitro in zato potrebuje manj goriva.
Glavni dejavnik pri nastanku orkanov je temperatura oceana: tam, kjer ni dovolj visoka, se ne bodo oblikovali. Čeprav so temperature oceana na zemljepisni širini 0° dovolj visoke, da nastanejo orkani, niso opazili, da bi se te nevihte oblikovale nikjer v območju od 5° severno do 5° južno. Domneva se, da je to zato, ker Coriolisova sila – vpliv zaradi vrtenja Zemlje – tukaj ni dovolj močna, da bi povzročila potrebno vrtilno gibanje. Zdi se tudi, da orkani nikoli ne prečkajo ekvatorja, očitno zato, ker Coriolisova sila vedno povzroči, da zavijejo proti severu ali jugu, odvisno od poloble.