Ekstremni turizem, včasih imenovan tudi šok turizem, je potovanje, za katerega je močno značilen občutek avanture ali celo fizične nevarnosti. »Ekstremni« vidik te vrste turizma lahko izvira iz same destinacije ali ene ali več dejavnosti, s katerimi se oseba ukvarja med potovanjem. Ekstremni turizem lahko organizira popotnik sama ali pa ga koordinira podjetje za pustolovska potovanja. Kritiki te vrste turizma trdijo, da lahko povzroči okoljsko škodo.
V nekaterih primerih ekstremni turizem svoj občutek vznemirjenja ali tveganja črpa iz destinacije. Nekateri ekstremni turisti potujejo v kraje, ki zaradi fizičnih ali političnih razlogov veljajo za zmerno ali celo izjemno nevarne. Na primer, lahko potujejo v regije, ki so jih prizadele jedrske nesreče, kot je območje okoli černobilske elektrarne v Ukrajini, ali v države, ki so v vojni.
Druga oblika ekstremnega turizma vključuje potovanje na destinacijo z namenom sodelovanja v eni ali več pustolovskih ali potencialno nevarnih dejavnostih. Čeprav obstaja veliko različnih ekstremnih dejavnosti, v katerih se lahko udeležite, je večina teh dejavnosti fizične narave. Ekstremni turist se lahko na primer odpravi na potovanje, ki vključuje potapljanje v kletki z velikimi belimi morskimi psi, BASE jumping ali skok s padalom iz statične točke, kot je nebotičnik ali pečina, pohod po puščavi ali raziskovanje podvodnih jam.
Nekateri popotniki načrtujejo svoja ekstremna turistična potovanja, drugi pa sodelujejo z agencijo za avanturistično potovanje. Ker lahko ekstremne dejavnosti in destinacije za potnika predstavljajo številna tveganja, mnogi strokovnjaki za potovanje svetujejo, da potovanje rezervirate prek agencije. Sodelovanje z izkušenimi strokovnjaki za ekstremna potovanja lahko pomaga zagotoviti, da je popotnica med potovanjem zagotovljena nastanitev in ustrezne zaloge ter da bo prejela ustrezno zdravniško pomoč, če je poškodovana. Ekstremno potovalno podjetje lahko po potrebi popotnika poveže tudi z lokalnimi vodniki ali prevajalci.
Nasprotniki ekstremnega turizma menijo, da bi ta oblika potovanja lahko izpostavila določena območja planeta povečano tveganje uničenja. Ekstremna potovanja na Antarktiko so se na primer znatno povečala od konca 20. stoletja do začetka 21. stoletja. Številni okoljevarstveniki in znanstveni raziskovalci trdijo, da lahko nadaljnji antarktični turizem povzroči onesnaženje celine, pa tudi vnos invazivnih tujih organizmov, ki bi lahko ogrozili obstoječo čistost njenih ekosistemov.