Eksistencialna terapija je strategija, ki jo uporabljajo nekateri psihologi in svetovalci za pomoč ljudem, da se sprijaznijo s svojimi strahovi, stresi, duševnimi boleznimi ali invalidnostjo. Ključno načelo eksistencialne terapije je filozofska predstava, da so posamezniki v celoti odgovorni za svoja življenja; odločitve, ki jih sprejmejo, določajo, kaj se jim bo zgodilo. Eksistencialni terapevti običajno vodijo intenzivne psihoterapevtske seje in tehnike spreminjanja vedenja, da bi ljudem pomagali postati bolj resnični sami s seboj in prišli do končnega spoznanja, da lahko njihova svobodna volja prinese pozitivne spremembe v njihovem življenju.
Načela eksistencialne terapije so črpana iz naukov vplivnih eksistencialističnih filozofov in pisateljev 19. in 20. stoletja, vključno s Sorenom Kierkegaardom, Friedrichom Nietzschejem in Gabrielom Marcelom. Ti ljudje kot tudi mnogi drugi filozofi so menili, da ideje o smiselnem obstoju, usodi in vnaprej določeni usodi niso realistične; namesto tega morajo ljudje sprejeti, da so v svojem življenju v bistvu sami in v celoti odgovorni za svoje misli, občutke, vedenje in posledice. Eksistencialni terapevti gradijo na teh idejah, da bi ljudem pomagali razumeti, da se lahko odločijo za vedenje in počutje na kakršen koli način, ki se jim zdi primeren, kadar koli, ne glede na to, kaj se dogaja v svetu okoli njih.
Pooblaščeni psihologi in svetovalci, ki izvajajo eksistencialno terapijo, se pogosto srečujejo s strankami, ki doživljajo različne vrste osebnih bojev, duševnih bolezni in celo telesnih bolezni. Usposobljeni psihologi lahko uporabijo eksistencialna načela za premagovanje odvisnosti, zakonskih težav, splošnega stresa, shizofrenije ali poljubnih drugih negativnih okoliščin. Zavračajo idejo, da lahko genetika ali okoljske razmere ovirajo človeka pri okrevanju. Namesto tega se šteje, da je kakršen koli stres ali tegobo povzročil pacient sam in lahko svobodno udejanji svojo voljo, da premaga težave in izboljša svoje življenje.
Eksistencialna terapija se močno opira na psihoterapevtske tehnike, pri katerih se psiholog zelo osebno pogovarja s svojo stranko, da bi bolje razumel njene strahove, skrbi, težave in poglede. Medtem ko se mnogi psihoterapevti poglobijo v bolnikovo preteklost, eksistencialni terapevt veliko bolj poudarja bolnikovo sedanje stanje in njene prihodnje cilje. Terapevt pomaga pacientu sprejeti, da je svoje trenutno stanje pripeljala nase, in razumeti, da ima svobodo in moč za pomembne spremembe. Sčasoma se pacient nauči prevzeti odgovornost za svoje odločitve in odkriti lastne resnice o obstoju.