Eksistencializem je filozofija človeškega obstoja, saj se nanaša na iskanje smisla življenja. Izraz je prvotno skoval francoski filozof in dramatik Gabriel Marcel leta 1943. Jean-Paul Sartre, vodja francoske filozofije 20. stoletja, je pozneje ta izraz populariziral v svoji knjigi L’existentialisme est un humanisme. Filozofe, kot sta Marcel in Sartre, ki sta se osredotočila na človeški obstoj, imenujemo eksistencialisti. To posebno filozofsko gibanje se je po drugi svetovni vojni res povečalo.
Številna vprašanja, ki so neločljiva v eksistencializmu, kot sta smisel življenja in subjektivnost lastnih izkušenj, so bila proučevana že dolgo preden je bil prvič opredeljen kot izraz. Priljubljena filozofa, povezana z gibanjem, Friedrich Nietzsche in Søren Kierkegaard, sta se zanimala za navidezno nesmiselnost človeškega obstoja ter svobodo in odgovornost posameznika, da opredeli svoje vrednote.
Študija eksistencializma je bila vključena tudi v druge teorije, kot je feminizem. Francoska pisateljica in filozofinja Simone de Beauvoir je veljala za prvo filozofinjo, ki je resno razmišljala o spolu in etiki poleg eksistencializma, kot na primer v svojem delu Drugi spol in Etika dvoumnosti. Eksistencialistični teolog Paul Tillich je eksistencializem uporabil za krščansko teologijo v svojih spisih, vključno z The Courage to Be, ki teoretizira, da človek od Boga zahteva, da razbremeni svojo krizo identitete in namena v navidez naključnem svetu.
Poleg filozofskih del so eksistencializem vzgajali tudi v literarnih delih, kot je roman Zločin in kazen ruskega avtorja Fjodorja Dostojevskega, v katerem glavni junak preživi eksistencialno krizo. V romanu Steppenwolf Hermanna Hesseja se glavni lik sooča z dilemo boja med svojimi živalskimi nagoni in svojim višjim duhom. Frank Kafka, eden vodilnih piscev leposlovja 20. stoletja, je še en avtor, ki se eksistencializma loteva skozi literaturo. V njegovi noveli Metamorfoza se liki soočajo s mračnim občutkom brezupnosti in absurda v navidezni nesmiselnosti človeškega obstoja.
V poznem 20. stoletju je eksistencializem postal priljubljena tema v filmu. Sodobni filmi, kot so Let nad kukavičjim gnezdom, A Clockwork Orange, Apocalypse Now in I Heart Huckabees, se ukvarjajo z iskanjem smisla za lastnim obstojem. Na televiziji so oddaje, kot je Monty Python, v svoje teme vključile tudi eksistencializem s parodiranjem absurdne in navidez naključne narave človeške izkušnje.