Uporaba različnih primerov za podporo splošnega opažanja je glavna sestavina eseja za ponazoritev. Vendar pa je ta vrsta eseja več kot le navajanje številnih primerov. Pomembna je izbira najučinkovitejših primerov, kot tudi odločitev, kako jih organizirati, da bo esej jasen in enostaven za spremljanje. Vrste primerov, uporabljenih v ponazoritvenem eseju, so lahko vzeti iz osebnih izkušenj ali iz zunanjih virov; če je tako, je za dokončanje eseja potrebna raziskava. Vrste uporabljenih primerov so pogosto odvisne od teme, ki jo je pisatelj izbral ali mu je bila dodeljena.
Bistvo eksemplifikacijskega eseja je običajno bodisi razložiti nekaj, nekaj dokazati ali pokazati nekaj s primeri. Za pisca je pomembno, da se odloči, kakšen je namen ali namen eseja. Prav tako je pomembno upoštevati občinstvo ali komu je esej napisan, saj lahko vpliva na odločitve, kot je organizacija, ali kateri primeri uporabiti kot podporni dokaz.
Zgledni esej se začne z uvodom. V tem trenutku pisatelj predstavi temo in na splošno vključuje izjavo o tezi, ki bralcu pove, kaj bo pisatelj dokazal v naslednjih odstavkih, pa tudi pisčev pogled na temo. Izjava teze mora imeti kot ali stališče, pisec pa se odloči, kakšen je kot.
Ker so primeri ključ do dobrega ponazoritvenega eseja, je morda koristno, da jih naštejete čim več, preden začnete pisati. Primeri so lahko kratki ali daljši ali kombinacija obojega. Vsak odstavek v telesu besedila mora vsebovati vsaj en primer, ki se neposredno nanaša na izjavo teze. Vsak odstavek se lahko začne s temo, pokaže primere in se nato konča s sklepnim stavkom. Naj bodo primeri kratki ali dolgi, morajo biti čim bolj specifični; daljši primeri se lahko uporabijo za podporo bolj zapletenim konceptom.
Nekateri primeri lahko temeljijo na pisateljevih osebnih izkušnjah, na splošno pa so v eseju za ponazoritev zaželene tudi druge vrste. Uporabite lahko statistične podatke in dejstva, ki podpirajo tezo. Te vrste primerov na splošno kažejo bolj reprezentativen pogled na podporo trditvi teze.
Organizacija je pomembna tudi v eseju za ponazoritev. Navedeni primeri morajo slediti logični organizaciji. Prehodne stavke je treba uporabljati med odstavki in znotraj odstavkov, da bi bralcu pomagali slediti glavnim točkam. Zaključek eksemplifikacijskega eseja mora povzeti tako bistvo prispevka kot izjavo teze, esej pa je na splošno boljši, če pusti na bralcu močan vtis.