Ekonomska vrednost pogosto predstavlja količino nečesa, ki se odreče v zameno za blago ali storitev. Potrošniki na primer kupujejo izdelke z valuto. Izdelki z visokimi cenami so velikokrat manj vredni, saj je prejeta ekonomska vrednost manjša od cenejšega izdelka. Teorija vrednosti ekonomske uporabnosti pa navaja, da višje cene, povezane z višjo kakovostjo izdelkov, lahko povečajo ekonomsko vrednost. To je rezultat izdelka, ki ponuja večjo vrednost kot drugi, ki so trenutno na trgu.
Čeprav je cena običajno največji dejavnik v gospodarskih transakcijah, ne predstavlja vedno prave ekonomske vrednosti blaga. Luksuzno blago ima visoke cene, vendar je običajno manj vredno za potrošnike srednjega ali nižjega razreda. Ti posamezniki preprosto ne vidijo vrednosti v luksuznem blagu, zato je vrednost za te razrede državljanov nizka. Teorija uporabnosti vrednosti pravi, da potrošniki pogosto plačajo kakršno koli ceno za blago, ki ima visoko vrednost, kot so hrana, stanovanja in oblačila.
Na poslovni strani ekonomske vrednosti ta ekonomska teorija predstavlja ves denar, ki ga prejme nad proizvodnimi stroški blaga in storitev. Na primer, izdelava pripomočka stane 5.00 USD (USD). Podjetje lahko prodaja pripomočke po tržni ceni 5.50 USD. Tržna cena predstavlja najpogosteje plačano ceno med podjetjem in potrošnikom v gospodarskih transakcijah. Če lahko podjetje potrošnikom proda pripomočke za 6.00 USD, je presežek, tj. vrednost nad standardno tržno ceno, 50 USD.
Podjetja se morajo pogosto odpovedati več virom, da bi zaslužila presežek na svojem blagu. Ta kompromis lahko vodi do večje ekonomske vrednosti med potrošniki in podjetji. Podjetje zasluži večjo vrednost v prejetem dobičku. Potrošniki prejmejo večjo vrednost, ko imajo izdelki več funkcij ali trajajo dlje zaradi kakovostnejših materialov. Ko na trgu obstaja velika konkurenca, podjetja pogosto poskušajo ločiti svoje izdelke glede na kakovost ali vrednost, ki jo ponujajo potrošnikom.
Ekonomska vrednost je odvisna od zunanjih dejavnikov, ki lahko zmanjšajo ekonomsko vrednost. Nadomestno blago je pogost dejavnik, ki zmanjšuje vrednost, ki jo podjetje prejme. Nadomestno blago je tisto, ki ga potrošniki vidijo kot dragoceno namesto prvotnega blaga, ki ga imajo radi. Pametni telefon ima lahko na primer več uporabnih funkcij, kot so e-pošta, pošiljanje sporočil in internetna povezava. Ko se cene pametnih telefonov preveč dvignejo, lahko potrošniki kupijo standardni mobilni telefon, nadomestno blago, ki jim omogoča vsaj telefonske klice.
SmartAsset.