Ekonomska in monetarna unija je tam, kjer se več držav strinja, da si delijo enotno valuto. To pomeni dogovor o določeni stopnji sodelovanja pri gospodarskih politikah, pa tudi o sporazumih o trgovinskih ovirah. Najbolj znan primer je skupina držav znotraj Evropske unije. Države, ki so vključene v ekonomsko in monetarno unijo, lahko sodelujejo tudi pri zakonodaji, vendar to ni neizogibno.
V ekonomski in monetarni uniji delujeta dva ločena sistema, ki lahko obstajata posamezno. Skupina držav si lahko na primer deli skupno valuto brez trgovinskega sporazuma. Danes obstaja več takih ureditev, tako neformalnih kot formalnih, pri čemer večina vključuje veliko državo in več zavezniških manjših držav, kot so tiste, ki so bile nekoč del imperija, zdaj pa imajo določeno stopnjo neodvisnosti.
Možna je tudi ekonomsko unija v obliki trgovinskega sporazuma, brez skupne valute. Najbolj izstopajoči, ki trenutno obstajajo, so dogovori med evropskimi državami, ki si ne delijo valute ali niso članice Evropske unije. Takšne postavitve lahko vključujejo skupni trg, ki omejuje ovire, kot so trgovinske tarife, ali enotni trg, na katerem je cilj imeti čim manj ovir za trgovino, kar običajno pomeni, da imajo podjetja in delavci pravico delovati na katero koli od držav.
Da bi bila ekonomska in monetarna unija, pa morata biti prisotni tako enotna valuta kot ekonomska unija. Edini večji primer tega vključuje 16 držav od leta 2010, ki so članice Evropske unije in so sprejele evro kot nacionalno valuto. Evropska unija je tudi ekonomska unija, vendar si vse članice ne delijo valute. Združeno kraljestvo in Švedska sta najbolj opazni »opt-out«, medtem ko nekatere novejše članice EU še niso izpolnile finančnih meril za prevzem evra, a bi morale to sčasoma storiti.
V Evropski uniji obstajajo še drugi vidiki partnerstva, ki niso neizogiben del ekonomske in monetarne unije. EU ima možnost izdajati direktive o političnih vprašanjih, ki se običajno na nek način nanašajo na trgovino, ki jih morajo države članice sprejeti v nacionalno zakonodajo. Medtem so države, ki uporabljajo evro, ustanovile Evropsko centralno banko, ki sprejema odločitve o monetarni politiki, ki zadevajo vse te države. Čeprav je taka banka skoraj praktična neizogibnost z enotno valuto, ni neločljiva zahteva ekonomske in monetarne unije.
SmartAsset.