Ekonomija obsega je znesek prihranka pri stroških na proizvedeno enoto, ki se nanaša na raven proizvodnje. Na splošno bo ekonomija obsega pokazala, da se bodo s proizvodnjo dodatnih enot povprečni stroški proizvodnje za vsako enoto zmanjšali zaradi porazdelitve nekaterih stroškovnih dejavnikov v določenem časovnem obdobju. Ekonomija obsega se lahko uporablja tudi v primerih, ko podjetje zniža povprečne stroške poslovanja z odpiranjem dodatnih objektov ali na nek način razširi operativne vidike poslovanja.
Pri izdelavi posameznih enot za prodajo mora podjetje nabaviti surovine, zgraditi proizvodni objekt, pridobiti stroje in opremo ter zaposliti zaposlene za vključevanje v proizvodni proces. Nekateri od teh začetnih stroškov so fiksni in se ne bodo spremenili, ne glede na to, koliko enot je proizvedenih. Na primer, oprema se lahko uporabi za proizvodnjo tisoč enot ali deset tisoč enot brez kakršne koli spremembe nabavne cene te opreme. Če je proizvedenih več enot, se stroški strojev porazdelijo na večje število proizvedenega blaga, zaradi česar so stroški na enoto nižji, ko se proizvodnja povečuje.
Možnost nakupa surovin v razsutem stanju je tudi primer ekonomije obsega. Številni ponudniki ponujajo materiale po nižjih stroških, če se kupujejo večje količine. Če torej podjetje lahko kupi večje količine surovin, obstaja možnost znatnega padca cene, včasih tudi do petdeset odstotkov. Ti nižji stroški za surovine pomenijo nižje proizvodne stroške za vsako enoto, ki je ustvarjena z uporabo teh materialov.
Ena od drugih vrst ekonomij obsega je povezana s strateško umestitvijo prostorov podjetja, da bi pravilno servisirali stranke. Številna maloprodajna podjetja vzpostavijo velike distribucijske centre, ki omogočajo dostavo zalog do njihovih prodajnih mest na način, ki je stroškovno učinkovitejši kot nenehno pošiljanje blaga z oddaljene lokacije v središču mesta. Z delovanjem več distribucijskih centrov, ki servisirajo več trgovin v določenem kraju, se stroški prevoza in drugi pomembni dejavniki znatno znižajo, kar ima za posledico ugodnejše gospodarstvo za poslovanje.
Poleg osnovne definicije ekonomije obsega je dobro razumeti tudi, kaj pomeni disekonomija obsega. Čeprav se aplikacija lahko nekoliko razlikuje od ene nastavitve do druge, je osnovni koncept sposobnost prepoznavanja situacij, ki negativno vplivajo na ekonomijo obsega. To so lahko situacije, ko so cene surovin napihnjene ali gradnja distribucijskih centrov, ki so preblizu drug drugemu. Ko pride do tovrstnih situacij, se korist za podjetje zmanjša, s čimer se zmanjša ekonomsko izvedljivost izvajanja teh strategij.
Da bi ugotovili, kaj je ekonomija obsega v dani situaciji, je treba natančno preučiti vse stroške delovanja, ugotoviti, kaj je mogoče ali ne more storiti za povečanje dobičkonosnosti ob najnižjem znesku stroškov, in najti ravno pravo ravnovesje. Ne glede na to, ali gre za industrijsko ekonomijo obsega ali uravnoteženje ekonomskih dejavnikov pri delovanju domačega proračuna, je ideja vedno ustvariti največ koristi za najmanjše stroške.