Efektorji so sredstva ali strukture, ki povzročajo aktivnost, kot je živec, ki povzroči upogibanje mišice, ali celica, ki sproži imunski odziv na tujo snov. Efektor je lahko tudi molekula, ki se veže na beljakovino in jo spremeni, tako da povzroči povečanje ali zmanjšanje njegove aktivnosti. Efektorske celice najdemo tako v živčnem sistemu kot v imunskem sistemu. Živčni končiči delujejo kot efektorji, ko prenašajo impulze različnim žlezam, mišicam in organom, da povzročijo upogibanje, izločanje in druge funkcije.
Molekule, ki so efektorji, lahko delujejo kot aktivatorji ali inhibitorji. Kot aktivator se lahko vežejo z encimom in povzročijo, da poveča svojo aktivnost, inhibitor pa naredi nasprotno. Ta vrsta efektorja se široko uporablja v farmacevtski industriji.
Nekatera zdravila delujejo kot zaviralci, da popravijo kemično neravnovesje ali ubijejo patogen. Patogeni so mikroorganizmi, ki so lahko škodljivi za telo. Zaviralci proteaze se uporabljajo za zdravljenje virusov. Proteaza je encim, ki razgrajuje beljakovine. Zaviralec vpliva na delovanje virusa in zavira njegovo delovanje.
V smislu imunskega sistema se efektorske celice ali limfociti B in T proizvajajo kot odziv na določen dražljaj, kot je antigen, za izvajanje določene funkcije. Limfociti so kratkoživeče celice, ki so del neposrednega imunskega odziva telesa. Efektorske celice so ena vrsta celic, ki nastanejo med klonsko selekcijo. Klonska selekcija je proces, v katerem nastajajo B in T limfociti, in je del primarnega imunskega odziva.
Celoten imunološki repertoar človeka se razvije v maternici, saj ima vsak limfocit na svoji površini edinstveno protitelo. Ko antigen, ki je lahko katera koli tuja snov, vstopi v telo, se sreča z limfociti. Vsak limfocit lahko razlikuje med različnimi antigeni z uporabo beljakovin na svoji površini, imenovanih antigenski receptorji. Ko je narejeno ustrezno ujemanje, se lahko proizvedejo ustrezna protitelesa.
Druga vrsta imunoloških efektorskih celic so spominske celice. Spominske celice niso aktivno vključene v primarni imunski odziv, so pa zelo pomembne za sekundarni imunski odziv. Te celice nastanejo med primarnim odzivom in tako si telo zapomni, kako se zoperstaviti antigenom, s katerimi se je srečalo prej. Če antigen vstopi v telo drugič, bo sprožil sekundarni odziv spominskih celic. Vsakič, ko je telo izpostavljeno določenemu antigenu, se število spominskih celic poveča.