Dvojedrna tehnologija se nanaša na dva posamezna mikroprocesorja na enem čipu. To sta v bistvu dve računalniški procesni enoti (CPU) v eni. Prednost tovrstnega čipa je, da se naloge lahko izvajajo v vzporednih tokovih, kar skrajša čas obdelave. To se imenuje paralelizem na ravni niti (TLP).
TLP je možen tudi na matičnih ploščah, ki lahko sprejmejo dva ločena procesorja. Kadar je TLP dosežen v enem samem CPU z dvojedrno tehnologijo, se imenuje večprocesiranje na ravni čipa (CLM).
V procesorjih z več kot enim jedrom ima vsak mikroprocesor na splošno svoj vgrajeni predpomnilnik, znan kot predpomnilnik nivoja 1 (L1). Predpomnilnik L1 bistveno izboljša delovanje sistema, saj je veliko hitrejši dostop do predpomnilnika na čipu kot uporaba pomnilnika z naključnim dostopom (RAM). Predpomnilnik L1 je dostopen s hitrostjo mikroprocesorja.
Dvojedrni čipi običajno vsebujejo tudi sekundarni skupni predpomnilnik na CPU, znan kot predpomnilnik ravni 2 (L2). Matične plošče imajo lahko tudi čip predpomnilnika, ki je označen kot predpomnilnik stopnje 3 (L3). Medtem ko je hitrejši od RAM-a, je predpomnilnik L3 počasnejši od predpomnilnika, vgrajenega v čip.
Dvojedrna tehnologija ima prednosti pred dvojno ali dvojedrno tehnologijo. Ti zadnji izrazi se nanašajo na dva neodvisna CPE-ja, nameščena na isti matični plošči. Dvojedrni čipi zavzamejo manj prostora na matični plošči, imajo večjo skladnost predpomnilnika in porabijo manj energije kot dva neodvisna CPE. Vendar ima ta tehnologija tudi svoje pomanjkljivosti.
Da bi programska oprema lahko izkoristila večjedrno arhitekturo, mora biti napisana tako, da uporablja vzporedno niti. V nasprotnem primeru program deluje v enojedrnem načinu, pri čemer uporablja samo en podatkovni tok ali enega od vgrajenih mikroprocesorjev. Žal je kodiranje za TLP precej intenzivno, saj lahko prepletanje skupnih podatkov povzroči napake in počasno delovanje. Zaradi teh in drugih težav dvojedrni procesor ne zagotavlja dvakratne hitrosti enojedrnega procesorja, čeprav se v optimalnih pogojih zmogljivost znatno poveča. Končno, dvojedrni čipi delujejo bolj vroče kot njihovi enojedrni bratranci.
Ali je ta vrsta procesorja prava za vas, bo odvisno od tega, za kaj nameravate uporabljati svoj računalnik. Če so programi, ki jih redno potrebujete, zasnovani za TLP, boste morda imeli veliko koristi od večjedrnega čipa. Če ne, vam bo morda bolje služil enojedrni procesor višjega razreda.