Dušikov kompresor je sestavni del sistema za prečiščevanje dušika iz navadnega zraka in njegovo shranjevanje pod tlakom v cilindrični komori. Večina dušikovih kompresorskih sistemov od leta 2011 deluje na modelu adsorpcije pri nihanju tlaka (PSA), čeprav obstajajo tudi druge komercialno izvedljive metode. Adsorbentske kemikalije v procesu reagirajo z drugimi elementi v zraku, kot je kisik, da jih ločijo od prisotnega dušika, ki se nato v čisti obliki odvaja v komoro dušikovega kompresorja. V procesu PSA se približno 30 % do 35 % zraka pod tlakom, ki poteka skozi sistem, odvaja nazaj v okoliško okolje, ki je večinoma sestavljeno iz kisika, preostali dušik pa je lahko do 99.9995 % čist.
Tipičen sistem PSA uporablja ogljikovo molekularno sito za adsorbiranje kisika in sledenje inertnih plinov, ki so prisotni v običajnem zraku. Ta zrak je pod tlakom in kanaliziran skozi dva povezana adsorpcijska stolpa, preden se očiščeni dušik popolnoma odstrani in shrani v tretji dušikov kompresorski rezervoar enake velikosti. Postopek je precej preprost, saj navadna atmosfera že vsebuje 78 % dušika in 21 % preostalih 22 % plinov je kisik.
Ogljikovo molekularno sito, ki se uporablja za adsorpcijo plina, je oblikovano kot niz votlih, prepletenih vlaken, ki delujejo tako, da pronicajo vodo in kisik, ki se nato lahko odvajajo v zunanje okolje. Povečanje stopnje ločevanja, ko plin prehaja čez sito, lahko zmanjša čistost končnega produkta dušikovega plina na 90 %, kar je odvisno od potreb industrije, ki ga uporablja glede čistosti in prostornine. Končni produkt dušikovega kompresorja je običajno shranjen pri tlaku od 102 do 123 funtov na kvadratni palec (703 do 848 kilopascalov). Nadaljnje čiščenje dušikovega kompresorskega plina se lahko izvede tudi s prehajanjem preko segretega katalizatorja v procesu PSA, ki izgoreva vse ogljikovodike in jih zmanjša na raven, manjšo od 0.1 delov na milijon.
Stiskanje dušikovega plina je postalo običajna in ekonomična lastnost številnih industrij in se obravnava kot stroškovno učinkovitejša rešitev v primerjavi z nakupom samih jeklenk z utekočinjenim dušikom. Naftna industrija uporablja stisnjen dušik kot inertni plin za preprečevanje eksplozij na območjih, kjer bi sicer bili prisotni kisik in drugi vnetljivi plini. Plin dušik se uporablja tudi za kaljenje in spajkanje kovin v metalurgiji, za industrijsko čiščenje in kot hladilno sredstvo pri proizvodnji stekla.