Dupleksni komunikacijski sistem je metoda prenosa signalov, ki omogoča, da dve osebi ali kosi opreme komunicirata med seboj v nasprotnih smereh, kar pomeni istočasno. Ta sistem je postal pomemben standard na področju telekomunikacij, predvsem v telefoniji in računalniškem omrežju. Čeprav definicija dupleksa pomeni istočasno oddajanje v nasprotnih smereh, to ne velja za vsak dupleks komunikacijski sistem. Obstajata dve primarni področji: polni dupleks in pol dupleks. V poldupleksnem sistemu lahko obe strani prenašata podatke, zato tehnično deluje v nasprotnih smereh, vendar ne hkrati.
Če želite razumeti komunikacijski sistem polnega dupleksa, pomislite na dve skupini ljudi, ki stojita na nasprotnih koncih polja v ločenih pasovih. Sprožilec se sprosti in obe strani istočasno hodita ali tečeta druga proti drugi, brez signalov, ki bi obveščali skupine, naj se ustavijo. Promet ljudi se nadaljuje urejeno, brez trkov, dokler se ne sprosti še en sprožilec, ki jih obvesti, naj se ustavijo. To je metoda, pri kateri polni dupleks deluje v dupleksnem komunikacijskem sistemu. Telefon, tako stacionarni kot mobilni telefon, so najbolj znani primeri polno-dupleksnih sistemov. Telefoni ljudem omogočajo, da govorijo in slišijo hkrati.
Računalniška omrežja so tudi primeri polnodupleksnih komunikacij. Ko se povežete z internetom, računalnik na eni strani pošilja podatke, medtem ko računalnik na drugi strani hkrati pošilja podatke – hkratna izmenjava informacij. Oba sprejemata in pošiljata podatke brez ustavljanja, dokler se ne sprožita. Telefonske povezave na klic in hitri širokopasovni internet lahko komunicirajo v polnem dupleksu, odvisno od uporabljenih omrežij. Uporaba polnega dupleksa omogoča hitrejše povezave, saj je mogoče poslati in prejeti več informacij.
Poldupleksna komunikacija omogoča komunikacijo v dveh smereh, vendar le v eni smeri naenkrat. V primeru dveh skupin, ki stojita na nasprotnih koncih polja, lahko samo ena skupina vzleti, ko se sprožilec sprosti. Nasprotna skupina ne more vzleteti, dokler se prva skupina ne ustavi in se sprosti drugi sprožilec. Walkie-Talkie radijski sprejemniki so dober primer poldupleksnega sistema – vsaka oseba mora počakati, da druga neha govoriti, da lahko oddaja. Ena oseba govori, oseba na nasprotni strani pa prejme sporočilo. Ko je sporočilo končano, oseba pogosto izjavi “konec”, kar obvesti drugo osebo, da lahko posreduje svoje sporočilo.