Državni zločin je dejanje, ki ga zagreši vlada, tj. država ali vladna agencija, ki je v nasprotju z zakoni te vlade, mednarodnim pravom ali človekovimi pravicami, kot jih opredeljuje Združeni narodi (ZN) ali drugi priznani kodeksi ravnanja. Dejanje se lahko šteje za državni zločin tudi, če škoduje državljanom zadevne države ali državljanom druge države. Ugotavljanje, ali nekaj spada v to kategorijo ali ne, je lahko težko, ker imajo različne vlade, zlasti avtoritarne vlade, sposobnost sprejemanja zakonov, ki ustrezajo svojim potrebam. Dejanja terorizma, genocida in vojnih zločinov, ki jih sponzorira država, veljajo za nekatere zločine, ki jih je najlažje razvozlati; okoljska in finančna kazniva dejanja je lahko precej težje določiti.
Vsaka vlada ima svoj niz zakonov, ki naj bi jih državljani spoštovali; če tega ne storite, lahko pride do globe, zapora in v nekaterih državah do smrti. Vladne službe in organizacije so vzpostavljene, da zagotovijo, da državljani spoštujejo te zakone. Vendar pa v mnogih primerih ni nadzorne agencije, ki bi zagotovila, da vlada sama upošteva svoja pravila. Če se ne, se dejanje na splošno šteje za državni zločin. To vrsto državnega kriminala običajno odkrijejo mediji ali zasebne preiskave; v državah, kjer je zgolj govorjenje proti vladi na oblasti nezakonito, ti zločini pogosto ostanejo neopaženi. V državah, kjer to ni tako, se lahko vlada, ki prikriva nezakonita dejanja, šteje za kaznivo dejanje.
Ko vlada krši mednarodno pravo, statute, ki urejajo medsebojno interakcijo različnih držav, se to šteje za državni zločin. Teroristična dejanja in vojni zločini, ki jih sponzorira država, na splošno spadajo v to kategorijo. Medtem ko imajo ZN pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja teh zakonov, je zagotavljanje, da to počne vsaka država na svetu, lahko izjemno težko.
Splošna deklaracija o človekovih pravicah, kot so jo leta 1948 opredelili ZN, vsebuje 30 členov, ki podrobno opisujejo pravice, s katerimi se vsak človek na svetu rodi. Kadar vlada svojim državljanom ne privošči teh osnovnih pravic, se to šteje za državni zločin. Genocid, opredeljen kot načrtovano ubijanje določene etnične, rasne, verske ali kulturne skupine, pa tudi suženjstvo, mučenje in samovoljno pridržanje so nekateri najvidnejši zločini, ki jih je zagrešila vlada proti svojemu narodu. Razen teh človekovih pravic se lahko vsako dejanje, ki ga stori država, ki škodi svojim državljanom ali državljanom drugih držav, šteje za državni zločin; to lahko vključuje fizično in finančno škodo ter škodo za zdravje državljanov.
Kot pri vsakem zločinu je tudi to, kar velja za državni zločin, pogosto prepuščeno presoji mednarodnih organizacij in mednarodnih norm. Če večina svetovne skupnosti meni, da je dejanje vlade namerno škodljivo za njene ljudi, bi ga lahko označili kot državni zločin, tudi če dejanje ni nujno v nasprotju z zakoni te vlade, mednarodnim pravom ali človekovimi pravicami. Ko svet napreduje in tehnologija omogoča tesnejšo komunikacijo med državami, se opredelitev državnega zločina razvija; odločanje, kdo točno ima pooblastila za to odločitev, je vir neskončnih razprav in vprašanj.