Državni zapor je objekt, ki ga upravlja država in se uporablja za nastanitev in rehabilitacijo kriminalcev. Obstajajo zapori z minimalno in najvišjo varnostjo, ki so razdeljeni glede na naravo kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo zaporniki v zavodih. Tisti, ki so zagrešili nasilni zločin ali nekoga ubili, so verjetno nastanjeni v državnem zaporu z najvišjo stopnjo varnosti, kjer se izvajajo oboroženi stražarji in strogi varnostni ukrepi.
V večini primerov se državni zapor financira iz državnih davkov. Denar se uporablja za hranjenje in oblačenje zapornikov ter za najem zaposlenih, ki ohranjajo delovanje zapora. Zaporniki so podnevi običajno zaprti v zaklenjenih celicah in imajo lahko privilegije, kot so uporaba televizije in telefonski klici v drugih delih stavbe. Število dovoljenih privilegijev je odvisno od zapora.
Glavni cilji državnega zapora so, da kriminalce zadrži stran od družbe, da ne morejo dodatno škodovati nedolžnim ljudem, in jih rehabilitirati, da lahko postanejo produktivni člani družbe. Številni državni zapori pa so premalo financirani in pogosto niso učinkoviti pri ponujanju rehabilitacijskih storitev zapornikom. Pravzaprav se bo visok odstotek zapornikov v nekem trenutku v življenju vrnil v zapor. Včasih pa zapori ponujajo storitve svetovanja in izobraževalne možnosti za zapornike, da bi olajšali reševanje težav, ko so izpuščeni.
Rehabilitacija je glavni cilj v državnem zaporu, kjer so nastanjeni nenasilni zaporniki, v zaporu s strogo varnostjo pa je veliko zapornikov zaprtih več let. Nekateri so tam celo življenje. To pomeni, da je glavni cilj zapora najvišje stopnje varnosti zagotoviti prostor za nasilne kriminalce, da živijo ločeno od preostale družbe. Ti zapori lahko pogosto postanejo nasilna mesta, kriminal pa je pogosto razširjen.
Veliko je razprav o potrebi po večjem financiranju številnih državnih zaporniških institucij. Nekateri pravijo, da zapornikom ne bi smeli dajati ugodnosti, kot so internetne storitve in televizija, drugi pa trdijo, da bi več financiranja omogočilo večje svetovanje in individualizirane storitve zapornikom, da bi jim pomagali pri reševanju težav in postali boljši ljudje. Tako bi lahko delovali v družbi in postali uspešni v vsakdanjem življenju. Obe strani razprave imata veljavne točke, ki jih je treba upoštevati.
Velikokrat državni zapor prebiva stran od okoliških mest in je pogosto izoliran. Zidovi pogosto obkrožajo zaporniške zgradbe in so pogosto oboroženi z bodečo žico, elektriko ali obojim. Velikost in celoten videz vsakega zapora se razlikujeta glede na razpoložljiva sredstva in število zapornikov.