Dolžniška naložba je vsaka vrsta finančne priložnosti, ki vključuje pridobitev izdaj obveznic ali zadolžnic kot sredstva za vlaganje v podjetje. Ta vrsta naložbene dejavnosti je alternativa odločitvi za nakup delnic, ki jih izda to podjetje, in običajno prinaša donose na nekoliko drugačen način. Kot vse naložbene možnosti tudi dolžniška naložba nosi določeno stopnjo tveganja, čeprav se ta pristop šteje za manj nestanoviten kot številne druge strategije.
Ena od značilnosti dolžniške naložbe je, da investitor v bistvu daje posojilo podjetju s pričakovanjem, da bo posojilo na koncu odplačano z obrestmi. Na primer, nakup obveznice, ki jo je izdalo podjetje, običajno pomeni, da ko je obveznica v celoti zapadla, vlagatelj ne prejme le celotne prvotne naložbe, ampak tudi malo več. To se razlikuje od nakupa delnic navadnih ali prednostnih delnic, saj vedno obstaja možnost, da bi vrednost teh delnic padla pod prvotno nakupno ceno, kar bi povzročilo malo ali nič dividend za izravnavo izgube.
Zaradi tega vidika dolžniške naložbe je ta pristop k ustvarjanju donosov manj tvegan za vlagatelje. Nič nenavadnega ni, da si izdajatelji obveznic in zadolžnic zagotovijo nekakšno zavarovanje, ki pokrije vsaj prvotno kupnino, ki jo plača vlagatelj, in morda celo nekaj zapadlih obresti, če izdajatelj nenadoma ne bi mogel izpolniti obveznosti. obveznost. Ker so obrestne mere, ki se uporabljajo za dolžniške naložbe, običajno pravične glede na stopnjo tveganja, ki ga prevzame vlagatelj, je ta pristop lahko vreden premisleka za vsakega vlagatelja, ki potrebuje razmeroma varne naložbe, da bi uravnotežil z bolj tveganimi podvigi v svojem portfelju.
Čeprav je dolžniška naložba varnejša od mnogih drugih vrst naložb, je pomembno upoštevati, da obstaja določeno tveganje. Tudi če je izdajatelj zagotovil nekakšno zavarovalno zaščito za pomoč vlagateljem pri povračilu stroškov v primeru nepredvidenih izrednih razmer, lahko to kritje poravna celoten dolgovani znesek ali pa tudi ne. Poleg tega, če je obveznica strukturirana z možnostjo predčasnega odpoklica izdaje, bi lahko vlagatelj na koncu pri podvigu zaslužil veliko manj, vmes pa bi zamudil donosnejše in enako varne naložbe. Zaradi tega vlagatelji ne bi smeli predvidevati dolžniške naložbe pri projekciji donosa, ampak si vzamejo čas, da ugotovijo, kolikšen dobiček bi bil posledica bodisi neuspeha poslovanja izdajatelja bodisi zgodnjega odpoklica same izdaje obveznic.
SmartAsset.