Določen člen je del govora, ki se uporablja pred samostalnikom. Določeni členki se uporabljajo kot specifikacija, če je samostalnik znan bodisi zato, ker je edinstven ali ker je bil predhodno uveden v kontekst. Uporabljajo se tudi v nekaterih posebnih okoljih, na primer pri sklicevanju na določene vrste geografskih lokacij, pred presežniki in tako naprej. V angleščini je samo en določen člen in to je »the«. Tesno povezan je nedoločni člen, “a” ali “an” v angleščini.
En primer, v katerem bi se lahko uporabil določen člen, je, ko je bil samostalnik uveden v kontekst, ko se želimo znova sklicevati na ta določen samostalnik. Na primer, nekdo bi lahko rekel: »Ko sem šel do hiše, sem lahko videl sivo mačko, ki spi na okenski polici. Mačka je zehala in se pretegnila, ko sem potrkal na vrata.” V tem primeru se za »mačka« v drugem stavku domneva, da je ista mačka, ki je spala v prvem stavku, ker niso bile omenjene nobene druge mačke. “The” se uporablja kot specifikacija, kar pomeni “posebna mačka”, namesto mačke na splošno.
Ljudje lahko uporabijo tudi določen člen, če je samostalnik dobro razumljen ali velja za edinstvenega, na primer v »premijer bo imel govor pozneje« ali »luna je nocoj velika«. V prvem stavku se govornik ne sklicuje na generičnega premierja, temveč na določenega predsednika vlade, govornik pa domneva, da poslušalec ve, o katerem je govora. V primeru lune, ker ima Zemlja samo eno luno, govornik uporablja določni člen za sklicevanje nanjo, tudi če ni bil uveden v kontekstu pogovora, ker bi govornik lahko govoril le o eni luni. .
Čeprav določen člen deluje predvsem kot determinator, saj se uporablja za sklicevanje na določen primer samostalnika, se lahko uporablja tudi v nekaterih drugih kontekstih. Na primer, ko se uporabljajo presežniki, se z njimi običajno uporablja »the«, kot v »največje mesto v okrožju je Freetown« ali »najvišja stavba v mestu je …« Določni členki se pojavljajo tudi v geografiji, kjer so se uporabljajo za sklicevanje na določene geografske značilnosti, kot so oceani, gorske verige in puščave, kot so Atlantski ocean, Alpe in Sahara.
Splošno pravilo je, da se nedoločni člen uporablja, ko se uvaja samostalnik ali se nanaša na generični samostalnik, medtem ko se določni člen uporablja, ko govorimo o določenem samostalniku. Na primer, lahko rečete: “boste med obiskom mesta najeli avto?” v nasprotju s tem, da so “ključi od najetega avtomobila na mizi.” V prvem stavku se govori o generičnem avtomobilu, v drugem pa o določenem avtomobilu. Podobno bi lahko bila tema pogovora skupine vrtnarjev »Razmišljam, da bi posadil drevo na vrtu«, drugi vrtnar pa bi lahko dodal »Zelo mi je všeč cvetoča češnja, ki sem jo posadila lansko pomlad«, pri čemer se nanaša na določeno drevo.