Dolgouha sova je srednje velika gozdna sova, ki jo najdemo po vsej severni polobli. Najlažje ga prepoznamo po značilnih šopih perja, ki spominjajo na mačja ušesa. Tako kot večina sov je tudi uhasta sova nočni plenilec, ki se prehranjuje predvsem z majhnimi pticami in sesalci.
Povprečna dolgouha sova je visoka približno 13-16 palcev (35-40 cm), pri čemer so samice običajno večje od samcev. Pokrit je z rjavim in rjavim lisastim perjem, samice pa so temnejše od samcev. Ta ptica ima velik obrazni disk in črn kljun. Sova dolgouha pa je najbolj znana po ušesnih šopkih, ki štrlijo iz vrha njene glave.
Uhaste sove lahko najdemo po večini severne polovice sveta, vključno z večino Severne Amerike, Evrope, severne Azije, Japonske in severne Afrike. Za lov običajno izberejo odprta polja, pašnike in travnike, vendar imajo raje bolj zaščitena območja za gnezdenje. Pogosto si za gnezdišča izberejo močno gozdnato območje, živo mejo ali podobno gosto zavetje v bližini odprtega lovišča.
Podobno kot druge vrste sov ima tudi dolgouha sova odličen nočni vid in je nočni plenilec. Med lovom te sove letijo nizko do tal in pozorno poslušajo gibanje. Prehranjujejo se predvsem z majhnimi sesalci, kot so miši in voluharice, lahko pa lovijo tudi večji plen, kot so zajci, žabe in krti. Napadli bodo tudi majhne ptice na tleh ali med letom. Majhen plen se takoj požre, večje živali pa odnesejo, preden jih pojedo.
Uhaste sove so manj glasne kot druge vrste sov in jih običajno ni mogoče slišati, razen v času parjenja. Moški klic je nizek »hoo hoo«, ki se ponovi vsakih nekaj sekund do 200-krat. Ženski klici so hripav zvok, ki se najpogosteje sliši kot odgovor na klic moškega.
Uhasta sova pri izbiri gnezda najpogosteje izbere zapuščena paličasta gnezda, ki so jih zgradile druge ptice, kot so vrane, jastrebi, srake ali krokarji. Občasno bodo te sove gnezdile v razpokah ali vdolbinah. Sova si ne bo zgradila novega gnezda in izbere odprto zemljo, ko ni mogoče najti primernega gnezda.
Samice odložijo tri do osem jajčec, inkubacija pa traja približno mesec dni. V tem času samica ostane v gnezdu, samec pa lovi in se vrača s hrano. Po izlegu jajčec bo samec še naprej prinašal hrano za vso družino. Mladiči začnejo hoditi pri približno treh tednih in so običajno pripravljeni na letenje pri petih tednih. Po približno dveh mesecih so mlade sove samostojne in morajo skrbeti zase.