Dolgolistni bor je vrsta bora, ki doma raste v Združenih državah. Zreli dolgolistni borovci pogosto presegajo 100 čevljev (približno 30 metrov) v višino. To drevo je dobilo ime po dolgih iglicah. Te lahko zrastejo do dolžine 18 palcev (približno 45 centimetrov), kar je daljše od iglic katere koli druge vrste ameriškega bora. Te značilne iglice rastejo v grudih po tri, so temno zelene barve in se med rastjo pogosto zvijajo.
Pred človeškim prebivališčem je bil velik del južnega dela Združenih držav pokrit z obsežnim gozdom dolgolistnih borovcev. Ta drevesa so zgodnji naseljenci izkoriščali za les in pozneje za ladjedelništvo. Leta krčenja zemljišč in sečnje so pomenila, da je sodobna razširjenost dolgolistnega bora veliko skromnejša. Dolgolistni bor je še vedno običajno drevo v mnogih jugovzhodnih državah.
Lubje zrelega dolgolistnega bora je rdeče-rjave barve, po teksturi pa je luskasto in debelo. Verjame se, da je to prilagoditev za zaščito odraslega drevesa pred požarom. Mlado drevo ima tudi posebne prilagoditve za zaščito pred požarom. V nasprotju z vzorci rasti večine vrst borovcev se mladi dolgolistni bor ne podaljša hitro. Namesto tega v prvih treh do sedmih letih zraste v gosto, grmičasto gručo, ki jo imenujemo „travna faza“ dolgolistnega bora.
Gostota rasti, ki jo izkazujejo mladi dolgolistni borovci, pomeni, da lahko prenesejo določeno količino toplote in škode zaradi gozdnih požarov. Poleg tega so brsti mladega drevesa zaščiteni z dolgimi, gostimi, srebrno obarvanimi dlakami, ki odbijajo toploto in ščitijo občutljivo notranjo popko pred toplotnimi poškodbami. Ti pomembni brsti imajo dodatno plast zaščite, saj so obkroženi z gostimi, vlažnimi iglicami. Če te iglice zažgejo, sproščajo vlago za zaščito osrednjega brsta, tako da, dokler ogenj hitro mine, brst preživi, mlado drevo pa lahko še naprej raste. S temi prilagoditvami lahko gozdovi dolgolistnega bora razmeroma dobro opomorejo od gozdnih požarov, če požari niso previsoki.