Dolgi kratki lastniški kapital je naložbena strategija, ki jo uporabljajo predvsem upravitelji hedge skladov, ki so upravljavci denarja, ki sprejemajo odločitve o trgovanju v portfelju. To je običajna strategija te skupine in jo poganjajo stave na smer delnice. Dolg del enačbe je stava, da se bo vrednost naložbe v delnice povečala. Kratki konec predstavlja stavo, da se bo vrednost delnice zmanjšala. Če se učinkovito izvaja, bo dolga kratka strategija lastniškega kapitala zmanjšala trgovčevo tveganje na finančnih trgih.
Prva strategija trgovanja, ki jo je uporabil upravljavec hedge skladov, je bil dolg kratki lastniški kapital. Leta 1949 se je Alfred Winslow Jones odločil, da mora obstajati način za zaslužek, tudi ko so finančni trgi propadali. Tako je nastal lastniški kapital. Ko trgovec izbere kratke lastniške vrednostne papirje, ščiti ali ščiti tržno tveganje tako, da se z dolgimi delnicami poda v ločeno trgovino. Je med desetinami strategij hedge skladov med najbolj preprostimi in najbolj priljubljenimi.
Dobiček v strategiji dolgega kratkega lastniškega kapitala se ustvari z razliko ali razmikom med pozicijami trgovanja. V idealnem primeru bo trgovec hedge skladov zavzel dolgo pozicijo v delnicah, ki so podcenjene na podlagi pričakovanja, da se bodo vrednostni papirji zvišali. Na drugi strani trgovanja bo spustil delnice, za katere meni, da so precenjene in bodo verjetno upadle. Če upravljavec sklada pravilno igra trge, bo pri trgovanju požel dobiček.
Čeprav so osnove dolge kratke lastniške strategije stalne, ima različne aplikacije. Na primer, upravljavec hedge sklada, ki trguje z uporabo dolgega kratkega lastniškega kapitala, ima lahko dolgo ali kratko pristranskost, kar pomeni, da trguje z večjim odstotkom portfelja v obe smeri. Dolgo kratkotrajnega upravitelja lastniškega kapitala lahko ločijo tudi regije, v katerih trguje, in sektorji, v katere vlaga.
Ker toliko upravljavcev hedge skladov uporablja dolge kratke lastniške vrednostne papirje kot del strategije trgovanja, obstaja tveganje, da bodo v panogi sledili miselnosti črede, kar poveča tržno tveganje. Če je večina upravljavcev skladov dolgih delnic v določenem sektorju, kot je energetika, in kratkih delnic v drugi panogi, recimo finančnih delnic, upravitelji sklepajo podobne posle in stavijo na velik odstotek celotnega premoženja industrije hedge skladov. Delniški trgi so lahko nepredvidljivi tudi za najbolj izpopolnjene trgovce. Če se ena ali obe od teh poslov zlomita ali se ne izvajajo, kot je bilo predvideno, se lahko izgubi velik del sredstev industrije.