Pokazni zaimek je ena od štirih besed, ki se uporabljajo namesto skupnih samostalnikov v stavku. Edninski besedi “this” in “that” ter njuni množini “these” in “thes” sta pokazni zaimki v angleščini. Te besede se uporabljajo za označevanje znanega predmeta, ki je blizu ali daleč od govorca ali ki obstaja v sedanjosti ali preteklosti.
Zaimki so splošne besede, ki v stavku nadomestijo določene samostalnike. Pogosto se uporabljajo za sklicevanje na ljudi, kot sta »ona« in »kdo« ali stvar, »to«. Nakazni zaimki so majhen niz zaimkov, ki se prav tako nanašajo na stvari, vendar to počnejo bolj natančno kot zaimek »to«. Kjer “to” preprosto označuje nek predmet ali brezspolno žival, bodo pokazni zaimki pokazali, ali je ta predmet blizu ali dlje.
Besedi »ta« in »tisto« sta edninska pokazna zaimka. Uporaba “to” pomeni, da je predmet prisoten v splošnem območju zvočnika. Beseda “tisto” označuje določen predmet, ki je dlje, bodisi izven dosega rok ali celo izven pogleda. Lahko kaže tudi na nekaj, kar je obstajalo v preteklosti. Beseda »ti« je množina za »to« in »tisti« je množina za »to«.
Tako kot samostalniki in drugi zaimki lahko tudi pokazni zaimek deluje kot subjekt ali predmet v stavku. Za razliko od osebnih zaimkov, ki spreminjajo svoje črkovanje glede na svojo funkcijo v stavku, ali je pokazni zaimek subjekt ali predmet, določa le njegovo mesto v stavku. Na primer, v stavku »To je moja najljubša pesem« beseda »tista« deluje kot subjekt, v »to mi ni bilo nikoli všeč« pa je beseda »to« predmet stavka.
Pokazni pridevnik ne smemo zamenjevati z pokaznim zaimkom. Kot večina pridevnikov tudi pokazni pridevniki spreminjajo samostalnike, vendar ne nadomeščajo samostalnikov. Na primer, v stavku »to je začinjenega okusa« beseda »to« deluje kot pokazni zaimek, ker se govornik sklicuje na nek nenaveden živilski predmet, ki ga v tistem času poje. V stavku »ta juha je začinjena«, po drugi strani pa »ta« deluje kot dokazni pridevnik, ker spreminja navedeni samostalnik »juha«.
Poleg tega lahko beseda “to” deluje tudi kot relativni zaimek. Odnosni zaimki služijo za povezovanje besednih zvez. Na primer, v stavku »Želela se je naučiti vsakega recepta, ki je bil v njeni kuharski knjigi,« beseda »to« deluje kot relativni zaimek in ne kot dokazni zaimek.