Pravni koncept dobrega moralnega značaja je konstrukt, ki se trenutno uporablja v zakonodaji Združenih držav (ZDA) za pooblastitev pooblaščenca kot primernega za določen namen. Običajno oseba izgubi ta status, če zagreši kaznivo dejanje moralne nesramnosti – to je zločin, ki kaže na pomanjkanje morale v osebi. Čeprav ima klasifikacija moralnih lastnosti omejeno pravno uporabnost, je pogosto odločilni dejavnik pri odločitvi, ali se tujcu podeli državljanstvo ZDA ali ne. Uporablja se tudi kot odločilni dejavnik pri podelitvi nekaterih poklicnih licenc.
Oseba morda ni zagrešila kaznivih dejanj, ki bi vključevala tako imenovano »moralno nesramnost«, da bi se kvalificirala kot oseba z dobrim moralnim značajem. Za dejanja moralne neumnosti je značilna izprijenost in so verjeten pokazatelj, da je igralec brez občutka za moralo. Na splošno velja, da se kakršna koli kazniva dejanja nepoštenosti, kot so goljufija, tatvina in davčna utaja, štejejo za dejanja moralne nesramnosti. V to kategorijo kaznivih dejanj so vključeni tudi nezakonit promet z nadzorovanimi snovmi, nepristop na sodišče in kakršna koli kazniva dejanja, ki vključujejo nacionalno varnost.
Dober moralni značaj je glavni pogoj za sprejem v ZDA kot državljan. Če je bil prosilec obsojen zaradi kaznivega dejanja moralne neumnosti, vključno s kaznivimi dejanji nepoštenosti in kršitev nadzorovanih snovi, mu bodo običajno zavrnili državljanstvo ZDA. Čeprav bodo obsodbe običajno preprečile takšno podelitev državljanstva, preprosto aretacija zaradi kaznivega dejanja moralne nesramnosti prosilca ne ovira. Poleg tega, če okoliščine kaznivega dejanja vključujejo zgolj manjše kaznivo dejanje, kot je manjša obtožba posedovanja drog, se lahko prošnja za državljanstvo v nekaterih primerih še vedno obravnava.
Drugo področje, kjer je dober moralni značaj odločilen v pravu ZDA, je izdajanje licence za opravljanje odvetništva. Čeprav licenco za opravljanje odvetništva v celoti ureja država, v kateri je licenca podeljena, so predpogoji vsake države za sprejem v odvetniško dejavnost zahteve dobrega moralnega značaja. Utemeljitev za takšno zahtevo je narava odvetniške prakse, v kateri se od strank zahteva, da zelo zaupajo značaju odvetnika, ki svetuje. Tudi po sprejemu na opravljanje odvetniške dejavnosti v določeni državi morajo odvetniki ohraniti svoj moralni značaj ali se soočiti z možnostjo odvzema – odvzema pravice do opravljanja odvetništva – ali drugimi sankcijami.