Diverzifikacija bank je zagotavljanje več produktov in storitev s strani finančne institucije. V preteklosti so predpisi omejevali bančne dejavnosti, da bi zaščitili varnost potrošnikov in gospodarstvo. Stopnja omejitev v določeni državi se lahko spreminja in se sčasoma spreminja, saj se ljudje, odgovorni za ekonomsko politiko, prilagajajo novim okoliščinam. Obstajajo tveganja in koristi diverzifikacije bank, ki jih je treba upoštevati pri sprejemanju poslovnih odločitev. To je še posebej pomembno za javna podjetja, ki imajo odgovornost do svojih delničarjev.
V primeru diverzifikacije bank bi lahko varčevanje in posojilo, ki bi ponujalo priložnosti za odpiranje varčevalnih računov in najemanje posojil, začelo zagotavljati storitve kreditnih kartic. To bi se lahko razširilo tudi na stvari, kot so naložbe v vzajemne sklade za stranke. Diverzifikacija lahko vključuje razširitev števila storitev, kot je izdajanje blagajniških čekov ali obdelava bančnih nakazil. Vse to lahko ustvari prihodek za banko.
Jasna prednost diverzifikacije bank so višji prihodki. Banke lahko povečajo zaslužek obstoječih strank tako, da jim zagotovijo več storitev, lahko pa tudi povečajo zvestobo strank. Stranke so morda zadovoljne, da lahko banko uporabljajo za različne storitve, namesto da bi morali iti prek več posrednikov. To lahko ustvari bolj predano bazo strank, ki bodo ostali pri banki in jo priporočili.
Razpršene finančne institucije so lahko tudi bolj konkurenčne, ko gre za privabljanje novih strank. Ljudje, ki razmišljajo o selitvi svojih bančnih storitev ali prvič odprejo bančni račun, lahko razmislijo o razpoložljivih produktih in storitvah. Diverzifikacija bank lahko te stranke pritegne tako, da jih spodbudi k zamenjavi. Starejši odrasli, ki jih zanima svetovanje pri upokojitvi, bi na primer morda prepričali, da sodelujejo z določeno banko, ker strankam ponuja to storitev, skupaj s produkti, prilagojenimi njihovim potrebam, kot so povratne hipoteke.
To lahko prinaša tudi nekatera tveganja. Večja diverzifikacija izpostavlja finančne institucije novim področjem tveganja, kot so neplačila dolga po kreditnih karticah za banko, ki v preteklosti ni upravljala s takšnimi računi. To lahko poveča operativne stroške, saj bodo banke morda potrebovale več analitikov in večji sklad za obvladovanje neplačil. Tveganje je lahko tudi, če se banka osredotoča na prodajo storitev in izključuje podporne stranke. Predstavniki bank so na primer morda manj pripravljeni pogajati o propadlem posojilu, ko razmišljajo o tem, kako prijaviti stranke za nove storitve.