Distalni humerus se nanaša na del nadlahtnice v nadlakti, ki je najbolj oddaljen od trupa telesa in najbližji komolčnemu sklepu. Izraz relativne lokacije, “distalno” se uporablja v anatomiji v nasprotju z izrazom “proksimalno”. Distalni humerus je torej skrajni ali spodnji konec kosti, medtem ko je proksimalni humerus konec, ki je najbližji mestu, kjer se roka sreča s trupom.
Distalni humerus je dom več različnih kostnih struktur, ponuja pa veliko mest pritrditve za različne mišice, kite in druga vlaknasta tkiva. Ta del kosti, znan tudi kot spodnja okončina nadlahtnice, ima dve najvidnejši značilnosti: stranski in medialni epikondil. Epikondila sta dve znani zaobljeni koščeni izboklini na obeh straneh dna kosti, pri čemer je stranska stran obrnjena proti zunanji strani roke in medialna na notranji strani roke, ki je najbližja trupu. Kot bolj izstopajoč od obeh se lahko medialni epikondil otipa tik nad in do prednjega dela komolca in služi kot izvorna točka za mišico pronator teres v podlakti in za skupno tetivo več mišice upogibalke podlakti. Nasprotno pa je lateralni epikondil na nasprotni strani komolca in je mesto pritrditve kit mišice supinatorja in nekaterih mišic iztegovalca podlakti.
Med in nekoliko pod epikondili na distalnem nadlahtnici so sklepne površine kosti, ki so mesta, kjer nadlahtnica tvori sklepe z ulno in radius kostmi v podlakti. Stranski ali najbolj zunanji od njih je kapitulum, ki je na sprednji ali sprednji strani nadlahtnice in katerega zaobljena površina se členi z votlino na radiusni kosti. Druga sklepna površina, ta majhna depresija, ki jo najdemo tik nad kapitulum, je znana kot radialna fossa, ki se združi s polmerom, ko je komolec upognjen.
Medialno od kapitula je trohleja, votlina, ki se nahaja na sprednji, spodnji in zadnji površini samega dna distalnega nadlahtnice. Tu se pollunarna zareza ulne, notranjost velike kljukaste strukture, ki spominja na ključ, ovije okoli dna nadlahtnice in tvori zgibni komolčni sklep. Nad trohlejo na sprednji in zadnji strani nadlahtnice so fose, votline na obeh straneh, ki med upogibanjem in iztegovanjem komolca sprejmejo kljukaste eminence ulne. Med upogibanjem se koronoidni proces na sprednji strani ulne potisne v manjšo depresijo na sprednji strani nadlahtnice, znano kot koronoidna fossa. Podobno pri iztegovanju komolca večja trikotna depresija na zadnji strani distalnega nadlahtnice, znana kot olekranonska fossa, sprejme velik olekranonski izrast ulne, koničasto izboklino, ki se čuti na komolčnem sklepu.