Ne-ulkusna dispepsija je izraz, ki se uporablja za opis gastrointestinalnih motenj, ki jih ni mogoče pripisati določenemu vzroku. Bolniki pogosto kažejo simptome, ki so zelo podobni tistim, ki trpijo za peptičnim ulkusom, vendar pri pregledu njihovega želodca ni mogoče najti razjede, gastritisa ali katerega koli drugega očitnega fizičnega vzroka. Na splošno je to najpogostejša vrsta dispepsije med tistimi s ponavljajočimi se epizodami.
Simptomi dispepsije brez razjed se lahko precej razlikujejo, najpogostejši simptom pa je občutek nelagodja ali bolečine v trebuhu. Relativno pogosti so tudi zgaga, napenjanje, plini in slabost. Bolniki imajo včasih lahko bolj koncentrirane simptome takoj po zaužitju hrane, nekateri posamezniki pa imajo tako močno nelagodje, da imajo lahko težave s hrano. Ljudje imajo ponavadi obdobja, ko njihovi simptomi mirujejo, nato pa jim sledijo obdobja, ko lahko postanejo aktivni. V primerih, ko je dispepsija še posebej huda s pogostimi epizodami, je včasih lahko izčrpavajoča.
Zdravniki so na splošno še vedno zmedeni glede vseh natančnih vzrokov za dispepsijo brez razjed, vendar večina meni, da so v različnih primerih odgovorne različne težave. Eden od pogostih vzrokov je verjetno okužba s klicem H. pylori, ki je zelo pogost vzrok za peptične razjede. Nekateri bolniki menijo, da jim težave povzročajo določena živila, dejavnik pa so lahko tudi nekateri stranski učinki zdravil. V mnogih primerih je lahko dispepsijo brez razjed preprosto napačno diagnosticirano kot sindrom razdražljivega črevesja, ki lahko v določenem številu primerov povzroči podobne simptome in ga ni vedno lahko ločiti od drugih bolezni prebavil.
Če zdravnik sumi na dispepsijo brez razjede, bo pogosto opravil več testov, da bi izključil druge motnje, preden je diagnoza potrjena. Ti lahko vključujejo krvne preiskave, rentgenske žarke ali sondiranje prebavnega trakta z endoskopom, da ugotovimo, ali obstajajo opazna problematična področja. Če ne najdejo posebnega vzroka, bodo diagnosticirali dispepsijo brez razjed. Ko je ta diagnoza postavljena, je veliko bolnikov na splošno olajšano, saj so bili morda zaskrbljeni, da bi se jim lahko zgodilo kaj resnejšega.
Možnosti zdravljenja pogosto vključujejo zdravila za zmanjšanje proizvodnje kisline v želodcu in izboljšanje splošne pravilnosti prebave. Antibiotiki se občasno dajejo za pomoč pri morebitni okužbi s H. pylori, nekateri posamezniki pa bodo morda potrebovali tudi zdravila proti slabosti, da bi zmanjšali količino hrane. Včasih ta zdravljenja v resnici niso zdravilo za dispepsijo brez razjed, a ker se simptomi tako ali tako pogosto pojavljajo in izginejo sami, olajšanje pogosto zadostuje za mnoge bolnike.