Diskretno združevanje je sredstvo za izračun obresti, ki se zaslužijo na depozite. Postopek diskretnega sestavljanja se uporablja v določenih končnih časovnih obdobjih, na primer dnevno, mesečno ali letno. Ta metoda združevanja obresti omogoča sistematično dodajanje obračunanih obresti trenutni glavnici na računu, skupaj z vsemi obrestmi, ki so nastale na glavnico.
Diskretno mešanje se nekoliko razlikuje od neprekinjenega mešanja. Medtem ko se obe metodi uporabljata za združevanje obresti, ki se nanašajo na račun stranke, se s stalnim obračunavanjem dodajajo obresti, ki se nabirajo v neskončno krajših intervalih, kot se uporablja pri diskretnem obračunavanju. Glede na pogostost vplačil na račun je lahko ena metoda boljša od druge.
Z vpisovanjem obračunanih obresti na račun v rednih časovnih intervalih, diskretno združevanje omogoča imetniku računa vezane depozite, tako da bodo pozitivno vplivali na znesek obresti, ki se zaračunajo za dejavnost. Obenem se lahko imetnik računa odloči za izdajo plačil ali dvig sredstev z računa na način, da zasluži največjo možno višino obresti, pri tem pa še vedno uporablja sredstva na računu.
Finančne institucije lahko uporabijo diskretno združevanje za izračun zapadlih obresti na obrestonosnih računih ali uporabijo metodo neprekinjenega obračunavanja. Oba pristopa se štejeta za izvedljiva in bosta imela za posledico zaslužene obresti, ob predpostavki, da imetnik računa vzdržuje minimalno stanje, ki ga zahteva institucija. V nekaterih primerih lahko banke uporabo diskretnega obračunavanja nad neprekinjenim obračunavanjem temeljijo na dejavnikih, kot so vrsta računa, minimalno stanje, potrebno za zaslužek obresti na računu, in pričakovani znesek dviga, povezanega z računom.
Ko se odločate, katero banko uporabiti za obrestne račune, je vedno dobro imeti jasno razumevanje, kako bo banka uporabila obresti tako za stanje kot za depozite. S tem lahko stranka izbere banko, ki bo prinesla največ obresti na račun, glede na pogostost depozitov, ki jih stranka redno vplača.