Disforija se nanaša na splošno neprijetno razpoloženje in je pogosto povezana z duševnimi boleznimi in stanji, vključno z manijo, depresijo, bipolarno motnjo, splošno anksiozno motnjo in osebnostnimi motnjami. Izraz se lahko nanaša na številne različne vrste duševnih stanj ali razpoloženj, vključno s tesnobo, žalostjo ali nelagodjem. V nekaterih primerih je disforija kratkotrajna, na primer, ko se razpoloženje ali občutki pojavijo kot odziv na življenjski dogodek, tudi v obdobjih žalosti ali močnega stresa. Kadar se stanje pojavi v povezavi z duševno boleznijo, bo morda potrebno zdravljenje za lajšanje povezanih simptomov in stabilizacijo bolnikovega razpoloženja.
Najpogostejši vzroki za disforijo so depresija, manija in bipolarna motnja. Bolniki z diagnozo teh duševnih motenj pogosto občutijo neprijetne simptome, ki prispevajo k splošnemu neprijetnemu razpoloženju. Bolniki z depresijo pogosto doživljajo utrujenost, nespečnost, razdražljivost in splošne občutke žalosti ali brezupnosti. Za manijo so značilne zmedenost, zamegljene ali hitre misli, nemir, blodnje in včasih halucinacije. Bolniki z diagnozo bipolarne motnje pogosto doživljajo simptome manije in depresije v različnih intervalih.
Osebnostne motnje pogosto vodijo v disforijo. Te motnje povzročijo, da se bolniki obnašajo na način, ki se v njihovih kulturah in družbah obravnava kot nenormalen, kar lahko povzroči občutke žalosti, osamljenosti in drugih neprijetnih situacij, ki prispevajo k disforiji. Osebnostne motnje se zelo razlikujejo po simptomih in resnosti, vendar večina bolnikov z diagnozo te vrste bolezni potrebuje stalno duševno zdravljenje, ki jim pomaga pri spreminjanju vedenja in obvladovanju simptomov. Najpogostejše vrste osebnostnih motenj vključujejo obsesivno-kompulzivno motnjo, paranoidno osebnostno motnjo in histrionsko osebnostno motnjo, za katero je značilno iskanje pozornosti in nenormalna potreba po odobritvi in pohvali.
Zdravljenje disforije je različno in je odvisno od osnovnega stanja ali okoliščin, ki so povzročile to stanje. Za mnoge ljudi se stanje odpravi samo od sebe, ko se življenjske okoliščine osebe izboljšajo ali postanejo manj stresne. Bolniki z diagnozo duševne bolezni ali s kronično disforijo pogosto potrebujejo stalno terapijo ali duševno zdravljenje za obvladovanje simptomov. Psihiatrični strokovnjaki sodelujejo s pacienti, da jim pomagajo razviti tehnike sproščanja za obvladovanje simptomov anksioznosti in praks spreminjanja vedenja, kot je sprememba osredotočenosti ali nežna vadba, za boj proti situacijam, v katerih se počutijo posebej žalostni ali razburjeni.
V nekaterih primerih lahko bolniki z diagnozo duševne bolezni potrebujejo zdravila, kot so antidepresivi ali zdravila proti anksioznosti, ki jim pomagajo pri obvladovanju simptomov. Psihiatrična zdravila imajo lahko neprijetne stranske učinke in lahko medsebojno delujejo z drugimi zdravili, ki jih bolnik trenutno jemlje. Bolnike, ki jim je predpisana psihiatrična zdravila za obvladovanje simptomov disforije, morajo zdravniki redno spremljati, da prilagodijo njihove odmerke in jim po potrebi pomagajo pri obvladovanju neželenih učinkov.