Diplekser je tri-portna kombinirana razdelilna naprava, ki vnese signal na enem koncu in ga usmeri prek dveh izhodov na dve različni liniji. Brez črpanja energije izven sistema, združuje tudi dva signala v en sam izhod. Dve vhodni frekvenci morata biti dovolj različni, da naprava deluje pravilno, kot so kombinirani video in zvočni signali za uporabo s televizijskimi sprejemniki. Linije, ki se napajajo v diplekser, lahko prihajajo na primer iz strešnih anten ali pa lahko ena pot prihaja iz satelitske antene in ena iz antene. Izhod iz televizijskih kamer zaprtega kroga se lahko napaja tudi v enega od vhodov na napravi.
Pri uporabi diplekserja je pomembno, da se signala razlikujeta po frekvenci, da ju lahko obdelajo druge komponente filtriranja. Enota opravlja podobne funkcije kot sistemi, ki se uporabljajo za multipleksiranje. Namesto, da bi se veliko različnih signalov razdelilo z enega mesta, se le dva obdelata, da bi zadostili funkcionalnim potrebam sistema. Ti signali se napajajo skozi en kanal, pogosto koaksialni kabel, in jih obdelujejo diplekserji na vsakem koncu. Signali so usmerjeni v različne sprejemnike glede na ujemajoče se frekvence.
Diplekserji se lahko uporabljajo kot delilniki moči za napajanje naprav z enosmernim tokom (DC). Pogosto se uporabljajo v komunikacijskih sistemih za prenos radijskih signalov preko antene, ki bi sicer lahko obvladovala le omejeno število signalov. Glede na raznolikost frekvenc ultravisokofrekvenčni (UHF) in zelo visokofrekvenčni (VHF) oddajniki uporabljajo diplekser za združevanje signalov v en kanal. Diplekserji se lahko uporabljajo tudi kot rezerva v sistemu z dvema antenama, v primeru vzdrževanja ali okvare ene sprejemne antene.
Diplekser, ki se pogosto uporablja v industrijskih okoljih in z domačimi televizorji, je primeren tudi za razdelitev zvoka in podatkov v telefonskih sistemih digitalne naročniške linije (DSL). Združljiv z napravami DC, se lahko uporablja kot pristranskost za elektronske komponente, da zmanjša izgubo signala v radijskih frekvencah pri kombiniranju DC signalov z drugimi vhodi. Druga prednost diplekserja je, da je ta izguba manjša kot pri tipičnem razdelilniku. Pri diplekserjih je lahko izguba do 1.0 decibel (dB), sicer pa so izgube včasih tudi do 4 dB. So enostavnejši od triplekserja ali druge naprave za multipleksiranje, vendar se integrirajo v komunikacijske sisteme z drugimi komponentami, kot so ojačevalniki, pipe in razdelilniki.