Cerebralna paraliza se nanaša na skupino stanj, ki so posledica poškodb možganskih predelov, ki nadzorujejo in usklajujejo gibanje mišic. V normalnih pogojih mišice delujejo skupaj v gladkem gibanju, tako da se sosednje mišice bodisi skrčijo ali sprostijo, ko se prilagodijo gibanju. Ta proces je moten pri cerebralni paralizi, kar ima za posledico mišice, ki so nenavadno napete in ves čas krčene. Diplegija je vrsta cerebralne paralize, ki vključuje roke ali noge, vendar najpogosteje prizadene noge.
Diplegijo odkrijemo v otroštvu. Prizadeti udi se lahko zdijo nenavadno ohlapni, ko je otrok zelo majhen, vendar sčasoma postanejo zelo togi. Otroci s tem stanjem običajno kažejo nenavadno togost v glavnih sklepih prizadetih okončin, kot so boki ali ramena. Zaradi značilno tesnega in stisnjenega videza prizadetih okončin se diplegija včasih imenuje spastična diplegija.
Kot večina primerov cerebralne paralize se lahko diplegija razlikuje po resnosti. Otroci z blagimi primeri so pogosto sposobni biti skoraj tako aktivni kot njihovi neprizadeti vrstniki. Pogosto kažejo težave z ravnotežjem in določeno stopnjo togosti okončin, lahko pa imajo težave pri usklajevanju gibov.
Zmerno prizadeti otroci običajno kažejo večjo togost in manjšo gibljivost sklepov kot blago prizadeti otroci. Običajno lahko hodijo in ne potrebujejo invalidskega vozička, vendar imajo pogosto značilno trdo nogo in zaradi togih mišic nog lahko hodijo po prstih. Hudo prizadeti otroci imajo pogosto težave pri hoji tudi na majhne razdalje in običajno potrebujejo invalidski voziček za vsakodnevne dejavnosti. Vsi otroci z diplegijo imajo lahko določeno stopnjo težav z govorom.
Ni enega samega znanega vzroka za to stanje in druge vrste cerebralne paralize, vendar se zdi, da nekateri dejavniki povečajo tveganje za rojstvo otroka s tem stanjem. Dojenčki, pri katerih so se v bolnišnici razvile okužbe, so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj diplegije, prav tako otroci, ki so imeli napade kmalu po rojstvu. Porod otroka s carskim rezom, uporaba klešč med porodom in prezgodnji porod so vsi možni dejavniki tveganja. Vsaka pojavnost pomanjkanja kisika pri plodu je tudi dejavnik tveganja. Očitno pa obstajajo še drugi neznani dejavniki, ki so povezani s pojavom tega stanja, saj se mnogi otroci soočajo s temi dejavniki tveganja in tega stanja nikoli ne razvijejo.
Za to stanje ni znano zdravilo. Obstaja pa več načinov zdravljenja, ki olajšajo obvladovanje. Najpogostejša je fizikalna terapija, ki lahko vključuje vaje, ki otroku pomagajo bolje nadzorovati svoje mišice in raztezanje za izboljšanje gibljivosti. Analiza hoje omogoča identifikacijo specifičnih dejavnikov, ki vplivajo na otrokov vzorec hoje, osredotočen trening pa lahko povzroči boljše gibanje.
Nevrotoksin Botox®, ki ga proizvaja vrsta bakterij, ima sposobnost paraliziranja mišic. Pogosto se uporablja kot sredstvo proti staranju, v ta namen pa se majhne količine vbrizgajo v kožo obraza, da zmehčajo gube. Zdravnik lahko pomaga sprostiti mišice ljudi z diplegijo z injiciranjem majhne količine Botox® v prizadeta mišična področja.