Diolitni laser je izraz, ki se uporablja predvsem na področju kozmetične kirurgije za opis posebne vrste diodnega laserja, ki se običajno uporablja pri zdravljenju kožnih lezij, tako za žilne kot pigmentirane lezije. Diolitni laser deluje tako, da cilja na celice, ki sestavljajo kožne lezije, jih segreva, dokler se ne uničijo, a okoliško tkivo ostane neprizadeto. Sposobnost ciljanja na eno vrsto tkiva, medtem ko druga področja ostanejo nedotaknjena, naredi to lasersko terapijo še posebej uporabno za zdravljenje jetrnih peg, zdravljenje sončnih peg, zdravljenje krčnih žil in starostnih peg. V ta namen se uporabljajo tudi druge vrste laserjev, nekateri pa lahko dajo bolj opazne rezultate, vendar pogosto povzročijo večjo škodo na koži, kar vodi do daljšega časa celjenja in večje tveganje za neželene stranske učinke.
Tako kot vsi diodni laserji tudi diolitni laser uporablja polprevodniški material za proizvodnjo laserske svetlobe, podobno kot svetleča dioda ali LED svetloba proizvaja svojo svetlobo. Različne vrste diodnih laserjev oddajajo različne vrste svetlobe z različnimi lastnostmi in se lahko uporabljajo za različne industrijske, znanstvene in medicinske namene, na primer skenerji črtne kode, pogoni CD-jev in zobozdravstvena orodja. Diolitni laser uporablja določeno valovno dolžino, trajanje impulza in energijo impulza, tako da njegovo svetlobo absorbira le vrsta tkiva, ki je ciljno usmerjeno v zdravljenje.
Intenziven svetlobni žarek, ki ga proizvaja diolitni laser, je usmerjen skozi ročno napravo, podobno peresu, ki je usmerjena v kožo in se rahlo dotika predelov, ki jih je treba zdraviti. Nato toplota, ki jo ustvari laserska svetloba, uniči neželene krvne žile in pigmentne celice. Včasih se na območje pred zdravljenjem nanese anestetična krema in bolniki običajno občutijo le zmerno nelagodje. Po terapiji z diolitnim laserjem se lahko pojavi nekaj otekline ali pordelosti, resni neželeni učinki pa so redki.
Ta vrsta laserja se pogosto uporablja za zdravljenje žilnih lezij, kot so pajkove žile, češnjevi angiomi in rozacea, ki jih povzroča razširitev krvnih žil, zaradi česar je koža videti pordela. Uporablja se tudi za zdravljenje pigmentiranih lezij, kot so tiste, ki jih povzroča izpostavljenost soncu, kot so pege, lentigine ali jetrne lise, luskaste rjave ali črne lise, imenovane keratoze, ter druge pigmentne spremembe. Ta laserska terapija se lahko uporablja tudi za zdravljenje ohlapne kože ter grobe ali hrapave kože. Bolj invazivne tehnike preoblikovanja kože, kot sta dermoabrazija in lasersko preoblikovanje, so učinkovitejše pri zdravljenju kožnih lezij, vendar imajo nekateri bolniki raje terapijo z diolitnim laserjem, ker je čas okrevanja krajši in ker se zmanjša tveganje za okužbo, modrice, kraste in brazgotine.