Dingo je divji pes vrste canis lupus dingo, ki naj bi bil v sorodu z volkom. Dingo deli nekatere lastnosti z volkovi, druge pa z domačimi psi. Žival je široko povezana z Avstralijo, vendar ni avtohtona v državi. Najdemo ga lahko tudi v jugovzhodni Aziji.
Ta vrsta ima pogosto zlat odtenek dlake, čeprav so nekatere lahko bolj rdečkaste. Pogoste so bele površine na konici repa, stopalih in prsih. Nekateri dingi iz jugovzhodne Azije so lahko črni, psi te barve pa so veliko bolj pogosti v Aziji kot v Avstraliji. Dingo ima večjo glavo in zobe ter tanjši gobec kot domači pes.
Dingo običajno živi v tropih do 15 psov, lahko pa živijo tudi sami. Bili naj bi manj družabni kot domači psi. Dingo večinoma jedo majhen plen, kot so miši, ptice, zajci in kuščarji, lahko pa jedo tudi večje živali, vključno z ovcami, jeleni in kenguruji. Večina živali je precej prilagodljivih in lahko pogosto plezajo po drevesih. Za razliko od domačih psov se dingi parijo le enkrat letno. Povprečno leglo je pet mladičev.
Tudi za razliko od domačega psa dingoji ne lajajo, ampak zavijajo kot volkovi. Hibridni dingoji, ki so bili križani z domačimi psi, so v Avstraliji precej pogosti. Številni strokovnjaki pravijo, da je čistokrvne živali mogoče udomačiti le, ko so mladički, nekatere avstralske države pa imajo zakone, ki prepovedujejo držanje dingov kot hišnih ljubljenčkov.
Dingo so divje živali, zato ljudje, ki se z enim srečajo iz oči v oči, po mnenju strokovnjakov sploh ne bi smeli vzpostavljati očesnega stika, ampak bi morali gledati navzdol v tla. Prav tako je pomembno, da se oseba neha premikati. Dingo lahko odide, če ne čuti grožnje, vendar se lahko približa in zavoha kršitelja. V mnogih primerih jih bo prestrašil glasen hrup.
Ljudje Eora v zgodnji Avstraliji so imeli dinge kot spremljevalce, da bi jim pomagali pri lovu. Evropski naseljenci so začeli ubijati te divje pse, ko so se vmešavali v ovčarstvo. Ograja Dingo je bila zgrajena v 1880-ih za zaščito ovc Queenslanda pred živalmi, vendar ni izbrisala te vrste. Toliko avstralskih dingov se pari z domačimi psi, da pa so čistokrvni vse bolj redki.