Dinastija Han se je začela na Kitajskem leta 206 pred našim štetjem, potem ko je Liu Bang vodil svoje upornike, da so premagali vlado dinastije Qin. Po štirih letih Chu-Han vojne med Liu Bangom in njegovim tekmecem Xiang Yujem je Bang postal zmagovalec in leta 202 pred našim štetjem ustanovil cesarstvo Han in njegovo prestolnico Chang’an. Dva od glavnih ciljev nove dinastije sta bila združitev Kitajske in vključitev konfucijanskih načel.
Spremembo v konfucianstvo je prinesla krepitev gospodarstva, utrjevanje kraljeve palače, zmanjšanje števila javnih uslužbencev, upadanje moči vlade nad kmečkim razredom in vzpon aristokratskih družin. Konfucianizem je učil, da se ljudje rodijo s potencialom morale, in nova vlada Hana je to vključila v svojo državno politiko, saj je verjela, da morajo vladarji podpirati to moralo. Zato je v obdobju Hana prišlo do velikega zmanjšanja strogih zakonov in kazni ter preobrata k doktrini vladanja na podlagi zaslug.
Dinastijo Han (206 pr.n.št. do 220 n. št.) je vladalo več kot dvajset različnih cesarjev, katerih prispevki k kitajski kulturi trajajo vse do danes. V tem obdobju sta bili ustanovljeni dve različni dinastiji. Dinastija Zahodni Han je trajala od leta 206 pr.n.št. do 24. pr.n.št., dinastija vzhodni Han pa od 25. do 220. n.š. Kraljeve družinske družine in njihovi spori med seboj so privedli do propada dinastije Zahodni Han. Kitajska je v obdobju vzhodnega Hana doživela ponovni vzpon svoje cvetoče kulture v novi prestolnici Luoyangu.
Vojaška širitev in izboljšana trgovina sta bila ključna uspeha v času dinastije Han. Med vladavino Wu Tija, ki je trajala od 141 pr.n.št. do 87 pr.n.št., se je Kitajska razširila na Vietnam in Korejo. Poleg tega je Wu Tiju uspelo spodbuditi kolonizacijo severozahodnih območij in izgnati Hsiung južno od Gobija.
Te vrste širitve v času dinastije Han so privedle do povečane trgovine, zlasti do nastanka Svilene ceste. Na tej točki so imeli Kitajci na obrobnih območjih boljši dostop do trgovanja z ljudmi iz notranjih regij. Zaradi izboljšanih potovalnih poti, orodij boljše kakovosti in razširjene namakalne tehnologije je kmetijstvo doživelo velik napredek tudi v času cesarstva Han. Pomembne trgovske dobrine so vključevale svilo, baker, železo in sol.
Z uvedbo nove aristokracije je v tem obdobju rasla tudi izobrazba. Zgodovinske knjige in enciklopedije so bile sestavljene v veliko večjem obsegu kot kadar koli v prejšnji kitajski zgodovini. V času dinastije Han so Kitajci prvič organizirali poskus beleženja zgodovine za prihodnje potomce.
V obdobju Han je Kitajska zabeležila povečanje diplomatskih odnosov in je lahko dosegla druge vlade, vključno z Japonsko, Rimom in tistimi v zahodni in srednji Aziji. Hansko cesarstvo se je končalo, ko so uporni kmečki vojskovodje, Rdeče obrvi, rumeni turbani in sekta petih zrn, razdelili dinastijo na tri kraljestva.