Digitalno multimedijsko oddajanje (DMB) je metoda prenosa večpredstavnostnih slik, radia, interneta in televizije na prenosne naprave prek digitalnih radijskih prenosov. Oddaja se lahko prek satelitske (DMB-S) in zemeljske (DMB-T) metode. Prenos sprejema prenosnik, ki se lahko namesti v mobilne telefone, prenosne računalnike, navigacijske sisteme ali digitalne fotoaparate. Njegova uporaba je omejena, saj ga ZDA in številne druge države od leta 2006 niso sprejele.
Digitalno multimedijsko oddajanje, satelitsko in zemeljsko oddajanje, je Južna Koreja sprejela leta 2005. Zmožna je delovati v radijskih frekvenčnih pasovih III (VHF) in L (UHF). Prizemni prenosi uporabljajo nekatere najbolj izpopolnjene video in avdio kode, ki so na voljo za zagotavljanje najbolj kakovostnih slik. Satelitski prenos lahko pokriva celotno državo in ga že uporablja TU Media, sestavni del južnokorejskega komunikacijskega podjetja SK Telecom, za zagotavljanje več kot 12 video in 20 avdio kanalov naročnikom na poti. Storitve DMB-T zagotavljajo sedem video, 13 avdio in osem podatkovnih kanalov.
Južna Koreja z enim najvišjih uporabnikov interneta na svetu ni le v celoti sprejela DMB-S in -T, ampak namerava njegovo uporabo tudi promovirati v tujini. Južnokorejski konglomerati, kot sta LG electronics in Samsung, izvajajo pogoste mednarodne demonstracije.
Ročno-digitalno video oddajanje (DVB-H) je glavni tekmec te tehnologije. Pri promociji te tehnologije na konferenci 3GSM v Cannesu je LG Electronics poudaril, da DVB-H pomeni višje infrastrukturne stroške, saj je tehnologija manj združljiva s standardom Eureka 147 Digital Audio Broadcasting (DAB), standardom za digitalni radijski prenos, ki se običajno uporablja po vsem svetu. svetu. DMB je zasnovan tako, da je združljiv z DAB. Pravzaprav uporablja DAB kot transportni medij za pretakanje slik.
Vendar pa je večina tehnoloških komponent, potrebnih za digitalno medijsko oddajanje in digitalno video oddajanje, podobnih. DVB, ki izvira iz Evrope, je niz mednarodno sprejetih standardov za digitalno televizijo. Na voljo so štirje formati: satelitski (DVB-S), prizemni (DVB-T), kabelski (DVB-C) in ročni (DVB-H).
Proizvajalci čipov, slušalk in druge tehnologije, ki je potrebna za popolno implementacijo te inovacije digitalnega oddajanja, pričakujejo izjemno rast prodaje. Samo uspeh v Južni Koreji s predvidenimi 6.6 milijona naročnikov storitev do leta 2010 nakazuje, da se bo uporaba digitalnega multimedijskega oddajanja še razširila.