Terapija z digitalisom je vrsta zdravljenja srčnih bolezni, pri kateri se uporabljajo zdravila, izdelana s kemikalijami iz rastlin iz rodu Digitalis. Uporablja se za zdravljenje nekaterih vrst aritmije ali nenormalnega srčnega ritma in srčnega popuščanja. Zdravljenje z digitalisom se običajno daje peroralno, s tabletami ali tekočinami, ki jih predpiše zdravnik, v nujnih primerih pa se lahko injicira tudi intravensko. Zaradi potencialno resnih stranskih učinkov zdravil z digitalisom in s tem povezanih tveganj zdravljenja z digitalisom se je njegova uporaba v zadnjih letih zmanjšala, vendar se še vedno pogosto uporablja pri bolnikih, pri katerih druga zdravila za srce, kot so zaviralci beta, niso bila učinkovita.
Rod Digitalis je skupina cvetočih rastlin, ki jih običajno imenujemo lisičarka. Najpogostejši vir je rastlina Digitalis lanata. Nekatere rastline iz rodu vsebujejo velike količine kemikalij, imenovanih srčni glikozidi, ki se pridobivajo za medicinsko uporabo. To so organske molekule, sestavljene iz sladkorja, vezanega na dodatno funkcionalno skupino, ki krepijo krčenje srčnih mišic v srcu. Izraz “digitalis” se pogosto uporablja za skupno označevanje vseh zdravil za srce, pridobljenih iz teh rastlin.
Digitalis se uporablja za zdravljenje bolezni srca, atrijske fibrilacije, atrijskega trepetanja in kongestivnega srčnega popuščanja. Atrijska fibrilacija je vrsta aritmije, ki se pojavi, ko kontrakcije zgornjih komor srca, imenovanih atriji, niso pravilno sinhronizirane med seboj. Posledica tega je hiter, nepravilen srčni utrip, ki lahko povzroči palpitacije in težko dihanje, skupaj s poškodbami srca, ki lahko sčasoma povzročijo možgansko kap ali cirkulacijski šok. Atrijsko trepetanje je nenormalno hiter srčni utrip, ki ga povzročajo nenormalnosti pri širjenju električnih impulzov v zgornjih komorah srca, kar lahko privede do krvnih strdkov ali možganske kapi. Kongestivno srčno popuščanje, ki ima lahko več različnih vzrokov, pomeni, da srce ne more oskrbeti telesa z zadostno količino krvi.
V vsakem od teh primerov srčni glikozidi v digitalisu povzročijo povečanje količine kalcijevih ionov v celicah srca. To vpliva na prenos električnih impulzov skozi srce, kar povzroča močnejše in počasnejše krčenje srčno-mišičnega tkiva. To izboljša sposobnost srca, da črpa kri po telesu in nadzoruje hitre, neusklajene atrijske kontrakcije, ki povzročajo atrijsko fibrilacijo in trepetanje.
Najpogosteje uporabljeno zdravilo za zdravljenje digitalisa, narejeno iz Digitalis lanata, se imenuje digoksin (C41H64O14). Komercialno se prodaja pod več trgovskimi imeni, vključno z Digitek®, Lanoxin® in Lanoxicaps®. Digoksin se običajno jemlje peroralno v obliki tablet po 125 ali 250 mikrogramov. Zaradi tveganja za toksičnost digitalisa je treba skrbno spremljati bolnikovo krvno kemijo, da lahko pacientov zdravnik po potrebi prilagodi ravni odmerka.
Srčni glikozidi, ki se uporabljajo pri zdravljenju z digitalisom, imajo lahko resne neželene učinke pri prevelikih količinah, vključno s prebavnimi težavami, kot so bruhanje ali driska, duševni simptomi, kot sta zmedenost in tesnoba, ter potencialno smrtna srčna aritmija. Količina zdravila, ki se kopiči v pacientovem krvnem obtoku kot posledica določenega odmerka, se lahko močno razlikuje od bolnika do bolnika zaradi dejavnikov, kot sta teža in delovanje ledvic, enake količine pa imajo lahko različne učinke glede na bolnikovo toleranco za droga. Tveganje za toksičnost se še poveča zaradi dejstva, da imajo zdravila, pridobljena iz digitalisa, ozek terapevtski indeks, kar pomeni, da začnejo postajati toksična pri ravneh, ki so le nekoliko višje od ravni, potrebne za dosego njihovih zdravstvenih koristi.