Digitalis ali Foxglove se uporablja za izdelavo močnega in učinkovitega zdravila za zdravljenje bolnikov s srčnimi boleznimi. Lisičarke so lepe rastline, vendar jih je treba pri otrocih gojiti zelo previdno, saj so listi izjemno strupeni. Za razliko od mnogih drugih sodobnih zdravil se digitalis, pridobljen iz listov, uporablja že več kot 200 let.
Sprva je odkritje digitalisa, ki ga je izvedel William Withering iz Anglije, pripeljalo do preizkušanja številnih bolezni, vključno z astmo, tuberkulozo in norostjo. V teh poskusih se je izkazalo za neuspešno. Takrat je bila najučinkovitejša uporaba za stanje, imenovano vodenica, ki je bila kopičenje tekočine po telesu, ki je na splošno posledica kroničnega srčnega popuščanja.
V znanstvenih člankih v poznem 19. stoletju so ga omenili zaradi njegove sposobnosti upočasnitve srčnega utripa ali pa ga po potrebi poveča. Preizkusili so ga tudi kot diuretik, ki pomaga pri lajšanju zastajanja tekočine pri tistih z vodenico. Zdravniki so dajali digitalis tistim z vročino, saj se je zdelo, da vročina pospešuje utrip.
Danes so lastnosti digitalisa bolje razumljene. Ponavadi se uporablja za tiste s srčnim popuščanjem in tiste, ki so nagnjeni k aritmijam. Pri otrocih se lahko uporablja za pomoč otroku, dokler ne zraste dovolj za korekcijsko operacijo srca.
Digitalis je le malo učinkovit kot diuretik, druga manj strupena zdravila pa so pogosto prednostna, kadar potrebujemo le zdravila za nadzor zadrževanja tekočine. Digitalis je zelo verjetno olajšal zastajanje tekočine s spodbujanjem boljšega delovanja srca. Vendar pa to ni zlata standardna izbira za obravnavo zadrževanja tekočine, razen če druge izbire bolniku niso na voljo.
Digitalis, ki se v predpisani obliki pogosto imenuje digoksin, spodbuja receptorje v srcu, da proizvedejo več kalcija. Posledica tega je, da srce utripa z večjo močjo. Ko srčno popuščanje napreduje, srce postane šibko in proizvaja manj kalcija. V teh primerih je bolj verjetno, da se pojavijo aritmije ali srčni infarkt. Z zdravili se tveganje za srčni infarkt znatno zmanjša.
Digitalis zahteva ustrezno pozornost pri odmerjanju. Preveč lahko povzroči nenadno smrt ali motnje srčnega ritma. Zlasti pri dajanju tega zdravila otrokom je treba paziti na pravilno odmerjanje z uporabo merilne opreme, ki jo zagotovi zdravnik ali farmacevt. Nikoli ne smete meriti odmerkov s kuhalnimi ali gospodinjskimi čajnimi žličkami. Če nekdo misli, da je preskočil odmerek digitalisa, vendar ne more biti prepričan, je bolje opustiti jemanje drugega odmerka. Poleg tega je treba digitalis shranjevati daleč izven dosega otrok, saj je lahko že majhna količina smrtonosna.
Če vam zdravnik predpiše digitalis, ga morate obvestiti o vseh zdravilih, vitaminih ali zeliščnih prehranskih dopolnilih, ki jih jemljete, ne glede na to, ali so na recept ali brez recepta. O uporabi katere koli prepovedane droge se je treba pogovoriti tudi z zdravnikom, saj lahko številne snovi medsebojno delujejo z digitalisom. Nekatere snovi dejansko povečajo toksičnost zdravila.
Nekatera zdravila imajo znane interakcije z digitalisom. Sem spadajo druga zdravila za srce, kot so zdravila proti aritmiji, zdravila za zniževanje holesterola in nitroglicerin. Nekateri antibiotiki medsebojno delujejo z digitalisom, izogibati pa se je treba tudi peroralnim protiglivičnim zdravilom. Antacidi, dekongestivi, antihistaminiki in zdravila proti driski lahko povzročijo tudi neželene učinke. Če imate prehlad ali kašelj, je še posebej pomembno, da se posvetujete z zdravnikom o tem, katera zdravila proti prehladu je lahko varna.
Kot pri vseh zdravilih se lahko pojavijo resni neželeni učinki, slabost, huda driska, kožni izpuščaj ali izjemna občutljivost vida na svetlobo pa so možni nujni zdravstveni primeri, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Kadar se digitalis dobro prenaša, je rešilna milost za mnoge, ki trpijo za srčnimi težavami. Digitalis skupaj z antibiotiki velja za eno najpomembnejših zdravil, razvitih v zgodovini, saj je bistveno podaljšal pričakovano življenjsko dobo tistih, ki ga morajo jemati.