Difuzor mehurčkov je naprava, ki uporablja množice mehurčkov za prezračevanje kanalizacijske odpadne vode za pomoč pri proizvodnji koristnih bakterijskih encimov. Ti encimi pomagajo razgraditi odpadne trdne snovi v vodi, zaradi česar jih je lažje filtrirati ali zbistriti. Mehurčki difuzorji so običajno sestavljeni iz cevi, plošč ali diskov, perforiranih z velikim številom enakomerno razporejenih lukenj. Zrak se črpa skozi glave difuzorja, s čimer nastanejo mehurčki, ki olajšajo postopek. Velikost mehurčkov ima pomembno vlogo pri učinkovitosti difuzorja mehurčkov.
Trdne snovi, suspendirane v kanalizacijski odpadni vodi, je treba razgraditi in pustiti, da se usedejo v čistilnike sekundarne stopnje ali membranske filtre. To omogoča učinkovito odstranjevanje trdnih snovi in najvišjo kakovost sekundarne odpadne vode ali odpadne vode. Eden najboljših načinov za to je omogočiti bakterijskim encimom, da naravno razgradijo material. Zdravo razmnoževanje teh encimov je odvisno od vira hrane in obilnega vira kisika. Suspendirane snovi oskrbujejo vir hrane, medtem ko prezračevanje vode zagotavlja zadostno oskrbo s kisikom.
Prezračevanje odpadne vode predstavlja pomemben odstotek porabe energije katere koli čistilne naprave. To še posebej velja za rastline, ki uporabljajo metode prezračevanja, kot so mehanska mešala. Mehurček difuzor ponuja nizko vzdrževanje in stroškovno učinkovito možnost za dovajanje odpadne vode s kisikom. Ti mehanizmi imajo običajno samo glave difuzorja potopljene v odpadno vodo; zračne črpalke, nameščene nad vodo, omogočajo preprosto vzdrževanje sistema. Zaradi pomanjkanja potopljenih gibljivih delov so tudi nižji stroški delovanja in vzdrževanja.
Difuzor z mehurčki je sestavljen iz potopljene glave difuzorja, ki se nahaja na dnu rezervoarja za ločevanje. Glave difuzorja so lahko cevastega, ploščatega, diskastega ali kupolastega dizajna. Glava je perforirana z enakomerno razporejenim vzorcem lukenj, skozi katere se s površine črpa stisnjen zrak. Nastala masa mehurčkov se počasi dvigne skozi odpadno vodo in jo napolni s kisikom. Ta oksigenacija nato ustvari primerno okolje za proizvodnjo bakterijskih encimov.
Velikost mehurčkov je pomembna spremenljivka pri vrednostih učinkovitosti sistema difuzorja z mehurčki. V preteklosti so bile uporabljene dokaj grobe luknje za difuzor; veljalo je, da večja velikost mehurčkov zagotavlja hitrejše stopnje dviga in boljše »črpanje« oziroma porazdelitev kisika. Trenutni trendi so nagnjeni k uporabi manjših lukenj, ker so raziskave pokazale, da je finejša masa mehurčkov učinkovitejša pri oksigenaciji v večini aplikacij. Povprečna velikost luknje difuzorja v večini naprav za odpadno vodo je približno 0.08 palca ali 2 mm, v nekaterih primerih pa se uporabljajo velikosti od 0.04 palca ali 0.9 mm.